cikel: druga obzorja
II
čarobnost sveta
se tuintam razkriva
na oblakih tišine.
takrat se zleknem med svoje misli,
ki so kakor nebroj semen,
iz katerih klije ljubezen,
trajnica sedmerih barv,
kjer so brstiči objemi,
cvetovi poljubi,
in se v plodovih skrivajo
verzi (za) pesmi.
tudi v odsotnosti besed
lahko vznikajo
beli stihi.
© Aleks 2025
Datum objave: 9. 9. 2025 cikel: druga obzorja,I
4 comments:
Dragi Aleks, v tej pesmi, me najbolj prevzame občutek, da je tvoja tišina rodovitna, ni prazna, je polna, kajti v njej se misli spremenijo v semena, iz njih pa zraste mavrica, objemi, poljubi in na koncu verzi. Ima tisto umirjenost, ki človeka kar potegne v notranji svet. Tisti zadnji trenutek, ko praviš, da lahko tudi brez besed vznikajo “beli stihi”, ostane še dolgo po branju, ker daje občutek, da lepota in poezija obstajata tudi takrat, ko človek utihne.
Hvala ti za to nežnost.
Lepo mi bodi,
Matevž
dragi Matevž,
iz srca hvala!
saj veš, da me vedno razveseli, če se moje vsebine dotaknejo bralcev, tudi tiste (naj)bolj intimne. potem vem, da dajem od sebre nekaj dobrega.
in tako, vidiš, tudi cikel počasi raste...
bodi dobro,
a.
Pa smo le dočakali novo pesem iz cikla :-)
Kot razumem tvoje verze in tudi predhodni Matevžev komentar, je navkljub tišini optimistična!
Bravo Aleks!
lp, bralec
hvala, bralec!
sem vesel, da se je cikel "prijel"... tišina pa, vsaj pomoje, rojeva marsikaj. včasih bele, včasih bolj temne verze, včasih pa tudi drugo tišino.
in včasih je znotraj tišin prav biti potrpežljiv. ker kdaj besede, izrečene v tišino, dobijo (nepričakovan) odmev.
lepo bodi,
a.
Post a Comment