pesem na deževen dan

sanjal sem
da sem dežnik
velik razpet dežnik
rumen kot cvetovi
drevesa z južnega morja
ki cveti mene
bil sem srečen
in v svoji sreči lahek
kakor metulji spomladi
poletel sem v nebo
utrujen od poti
sem se zleknil na oblak
postal sem sonce
spogledoval sem se z angeli
ki so odložili svoje harfe
da bi se okopali
v svetlobi mojega veselja
najbolj postaven med njimi
(imel je kakšnih osemnajst let)
je legel k meni
mi zvaril absint
spuščal krogce dima iz pipe
in se mi smehljal z očmi modrosti
zdaj si ti sonce
danes lahko delaš čudeže
z vsakim žarkom en čudež
je rekel
in sem jih
naredil sem toliko čudežev
da tisti dan ni zeblo nikogar
nikogar ni bilo strah
in nihče ni več čutil
da je na svetu sam
(ampak o čudežih se ne piše)
s poslednjim žarkom ki mi je še ostal
sem nazadnje objel
nežno dušo moškega
ki ga imam rad
nato sem zaspal
v naročju najlepšega angela
(morda za vedno)

© Aleks 2010

Datum objave: 4. .5. 2010

14 comments:

Anonymous said...

še ena lepa stvaritev.
hvala

aleks said...

sem probal bit malo drugačen ;)
hvala tebi :)

Anonymous said...

ooooooooooooooooo
/o čudežih se ne govori - tudi o takih ne, ki se dogodijo v bralki, kajne/

.... Moj dežnik je lahko balon ....
(štiri pikice niso kr tako tu, hihi)

Pesem pa .... I wish it IS mine
(vidiš, kako pišeš še zame)

En ... (nič kr) objem, dragi Aleks.

Svetloba v maju

papa

neikka said...

Tudi meni je nadvse vsec,

prav pisati najbolj iz sebe in biti inovativen - pomeni ustvarjati umetnost, ne stancati kliseje!

sanjal sem
da sem dežnik
velik razpet dežnik
rumen kot cvetovi
drevesa z južnega morja
ki cveti mene

...
res lepo!

aleks said...

-@ pozdrav majski Svetlobi :)
vesel, da so ti verzi všeč (no, pri tem pa verjamem, da tudi ti pišeš, ker pomoje drugače ne gre... pa četudi samo v duši)
.... štiripičje.... kdove ;)
balon? veš, da sem enkrat letel z balonom (ampak samo enkrat)... fak, je bilo visoko ;)
lepo bodi, draga bralka, se beremo,
a.

-@ Neikka, tudi tebi hvala :)
poezija je izziv... ustvarjalni izziv (ne izživ ;), pišemo pa vedno iz sebe, a ne? pomoje že.
fajn bodi :)
a.

ihim said...

Zdravo! Končno sem odkril tvojo blog stran in ni mi žal. Sem takoj začutil tvoje pesmi, čeprav priznam, da pesmi v prostem verzu do zdaj nisem posebno čislal. Tvoje pa se zdijo tako iskrene, prav nič narejene. Sem res vesel, da sem jih lahko prebral.

Anonymous said...

Po prebranem občutim lahkost, ki ti jo je odlično uspelo pričarati. Res. In to ne tisto, neznostno lahkost. Tudi meni so verzi, ki jih je citirala Neikka, nadvse všeč.

Mislim, da bom zaradi tebe zdaj celo drugače gledal na dežnik; zdi se mi, da je simbolni svet besede dežnik v moji glavi dobil nove razsežnosti.

Malo me bega zadnji verz. Pesmi daje tragični ton, po drugi strani je pa konec neizogiben in če se zgodi na tak način ...
Te pridem čez kakšen dan spet pogledat, pa bom videl, kako bom takrat doživel tole tvojo stvaritev.

Uživaj maj,
Domen

PS: Pa pošlji meni enega takega angela. Lahko ima tudi kakšno leto več. Daj mu dežnik in naj mi ga veter dostavi:)

aleks said...

-@ ihim, pozdravljen in dobrodošel :)
svobodni verz imam rad (tudi sicer sem rad neukalupljen ;)
je zanimiv in po svoje izzivalen, za vsako pesem je treba najti njej lastni notranji ritem, da jo ponese... besede pa morajo biti prav tako skrbno izbrane in postavljene (ne rečem, da mi (vedno) uspeva, teorija pa je...)
meni je svobodni verz tudi pri drugih avtorjih bližji, čeprav vse mojstre rim v poeziji zelo cenim in rad prebiram.
hvala, lepo, da si se oglasil, pridi še kaj :)

-@ Domen, o, hvala, fajn :)
(besede so čarobne, kajneda, ko jim začutimo (ali jim vdihnemo) dušo)

zadnji verz se meni niti ne zdi tragičen, prej bi rekel, nekako nežno otožen, refleksiven... glih prav za konec pač.

maj mi je kar všeč, ja, le če bo še naprej toliko deževalo, si bomo počasi za različne oblike dežja morali omisliti kakšne nove besede, tako kot (menda) Eskimi za sneg ;)

oglasi se še kaj, seveda, vesel bom :), in lepo se imej v pomladi tudi ti!

ps navdih za tistega angela je bil Rimbaud, moj najljubši pesnik; njega bi zares utegnil prinesti veter, Verlaine mu je dal vzdevek "l'homme aux semelles de vent" (moški s podplati iz vetra) - z dežnikom, vetrom in poezijo torej :)

Primož said...

"... z vsakim žarkom en čudež"

in z vsako pesmijo en košček ljubezni na zemlji več!

primož

aleks said...

Primoz, dobrodosel tudi ti, in hvala :)
odvisno... ce je pesem brezveze, je bl zalost ;)

Primož said...

No s tem se strinjam ja, ampak tvoje pesmi nikakor niso brezveze. Zato tudi ni žalost priti na tvoj blog, pač pa veselje!
Kljub kakšni otožni pesmi!

Primož

aleks said...

najbž komu tudi so... mislim, brezvezne (ampak se tolažim, da celo najboljši pesniki na svetu niso všeč prav vsem ljudem ;)
hvala, lepo :)
in hvala za link, prejšnji ni deloval. lepe pesmi pišeš tudi ti. bom ob priliki kaj pokomentiral :)

Anonymous said...

o, ti pa presenečaš... lepo :-)
lp, bralec

aleks said...

mogoče malo... za spremembo ;)
lp, a.

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.