kakor pokopališče slonov
sanjal sem
slapove vrtnic iz pesmi,
kjer na trnih svojih besed
v poslednji tišini umrejo pesniki.
v sanjah sem vstal
in se odpravil na pot,
da bi poiskal svojo rožo.
prebudil sem se
objel me je strah:
ali pesnika najde smrt,
ko izpiše svoj cvet?
© Aleks 2023
Datum objave: 3. 9. 2023
8 comments:
Pesnik nikoli ne umre, dragi Aleks!
V njem živi ljubezen, ki je nisi Smrt ne more uničiti.
Ostani v tej ljubezni!
Matevž
naj bo tako, dragi Matevž!
hvala ti,
a.
Pesem se dotakne. Tudi malo zmrazi, ker jaz 'pesnika' in 'cvet' razumem metaforično: človek izpiše svoje življenje - in zaspi.
lp, bralec
hvala, bralec; všeč mi je tvoj (povedni) komentar.
lp,
aleks
Globoka pesem, Aleks. Mogoče bolj kot si misliš.
LPJan
o, Jan, hvala; zdaj se pa že kar malo (zardevajoče) počaščenega počutim...
S še enim: odlično, Aleks, se pridružujem predhodnikom :-)
Pozdrav,
Professor
s še enim 'hvala' se zahvaljujem tudi tebi, Professor.
lepo bodite vsi,
a.
Post a Comment