to die now is to die of happiness

feelings of yesterday
to die now is to die of happiness
it feels like a blessing of an angel
hugging white solitudes between my words

i'm floating on a cloud
soft and fluffy like tender wings of an angel
with my soul unlocked

willingly
the sun is caressing my wounds
like the healing hands of an angel

i’m letting in
almost inaudible music
sometimes forbidden but never forgotten

(the hot taste of the heavenly
nectar in my veins
is scaring me a little)

i do wish to feel
the angelic smile on my lips
forever

© Aleks 2021
Datum objave: 11. 11. 2021

7 comments:

aleks said...

-@ j.
you are smiling (you are smiling!)
the world is suddenly
a warmer place.
(i'm smiling, too)

take care.
always,
a.

Jan said...

Dragi Aleks!
Zelo lepa pesem že sama na sebi. Lepo je pa zlasti brati tudi nekaj bolj svetlega od tebe :-) tudi če so občutki "of yesterday", kot piše na vrhu.
Pesem in tvoj gornji komentar pa lepo dopolnjeno na Milovanju.
Mej se dobro!

LPJan

Matevž said...

Dragi naš pesnik Aleks!
Že ob prvi tvoji pesmi, po poletnem premoru, sem ti hotel pustiti kakšno misel, pa so dogodki prehitevali čas. In prišla je tvoja nova stvaritev. Naj združim obe v eno misel. Najbrž ne poznaš ali pač, pesem ki smo jo kdaj prepevali v mladinskih skupinah: »Tisti dan, ko konec bo poti, poletel bom. Zapustil posvetne bom skrbi, poletel bom. Ko končajo se preizkušnje vse, poletel bom, rešen spon, ki vežejo ljudi, poletel bom. Kmalu prišel bo ta srečni dan, poletel bom, tam veseli bomo dan na dan, poletel bom.
Ref. Poletel bom Gospod moj, poletel bom, Aleluja, slava Jezusu, poletel bom!«
Ta pesem se mi v teh dneh prepeva v ušesih, še posebej, ko prebiram tvoje besede. Hvala da si se znova »zagnal« v ustvarjanje. Da nam podarjaš in odkrivaš svoj svet.
Sem s teboj,
Matevž

aleks said...

-@ Matevž
o, dragi Matevž, najprej hvala, da si se spet oglasil! in ne, ne poznam tega napeva, in tudi nisem nič kaj vesel, da se tebi mota po glavi (sploh ob mojih pesmih…). vem, da je moja poezija pogosto (pre?)temna, življenje pogosto boli (včasih celo bolečina drugega, ki ga imaš rad in ti je blizu, boli bolj kot lastna), toda kdaj pa vendarle pride tudi trenutek, ko poletiš… ampak poletiš v življenje… in je nekako dobro in prav, da živiš (eh, veš, v pesmi gre tole lažje, se mi zdi…).
bodi dobro,
a.

-@ Jan, hvala ti. ja, včasih res kdo naredi svet topel kraj, kar (upam) odseva tudi na izpovedih in v milovanjih…
bodi lepo,
a.

Anonymous said...

Lepo, lepo, svetlo, še kakšno tako, prosim :-)
lp, bralec

Professor said...

Kratko in jedrnato: a plus :-)
Professor

aleks said...

krtako in jedrnato, vesel.
tnx, a.

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.