10.3.09

noč za nočjo

plešem s teboj,
moja osamljenost,
noč za nočjo.
za mojo zvestobo
si nadevaš podobo moškega,
ki gol drhti pred menoj v nemiru strasti,
ker nočeš, da se bojim,
ker hočeš, da padem vate
(samo vate),
da samo vame vrišeš
konec sanj
s temo obrasle poti.

kakor strupen bršljan
ovijaš svoje hladne roke
okrog moje duše,
brez besed goltaš moje ime,
da izginjam...
(drevo umira stoje, v tišini)

naročje samote je kot naročje ljubezni,
neke daljne ljubezni,
ki je nisem nikoli spoznal,
a se je spominjam,
kadar ustavim čas,
pod raztrganim nebom,
prešitim s svetlobo zvezd,
v cvetočem vonju izpolnitve
poželenja teles,
v sladkosti dvojine smeha,
ki odseva igrivost otroštva,
za zidovi pesmi.

© Aleks 2009


13 comments:

VILINČEK said...

Berem te Aleks. Znova si me potegnil v svoje vsebine.
Le misli mi nosi in jaz se jim preedam.

Danes je res dan mučenikov. ampak hočem nasmeh in dobro voljo. :))

In nočem da tvoje drevo umira v tišini. Zato to vsake toliko časa sedem na tvoje veje in ti zapojem. :))

Lep sončen dan ti želim. Naj te ljubezen greje in boža ... pa četudi kdaj le na daljavo ali pa skozi sanje.

... said...

Še ena od odličnih pesmi iz kraljestva lepot, sanj, fantazije in govorice tišine, kamor jo sam avtor uvršča med svojimi zbirkami, se je rodila pesniku v njegovi realni ali samo navidezni samoti. Bralcu vsa ta lirično-erotična izpoved ponuja umetnost, ki ni samo iznajdba ali fantazija, pač pa se v njem začuti izraz celega človeka v katerem je pečat njegove duše in, ki s primerjanjem človekovega življenja z življenjem iz naravnega okolja »(drevo umira stoje, v tišini)«, razkriva neizpodbitno dejstvo o človeškem umiranju »v samoti«.

m.

Anonymous said...

neke daljne ljubezni,
ki je nisem nikoli spoznal,
a se je spominjam,
kadar ustavim čas,
pod raztrganim nebom,
prešitim s svetlobo zvezd,
v cvetočem vonju izpolnitve
poželenja teles,
v sladkosti dvojine smeha,
ki odseva igrivost otroštva,
za zidovi pesmi.

Hvala Aleks, čisto se najdem v teh besedah.

Kako je lepo, odrešujoče, ko kdo ubesedi tvoje vrenje notranjosti.
Objem, Svetloba

Anonymous said...

To tako cutno pesem, tako otozno melanholicno, sem prebrala ze v dopoldnaskem casu in bila navdusena nad pretanjeno izbiro besed in metafor...

srhljiva govorica brsljana se je dotaknila tudi mojih misli, do duse pa je nisem spustila, hehe.

in sklepni del, tisti bolj resignirano izpovedni, kjer je narocje samote iskalo narocje ljubezni za zidovi pesmi - pa je naravnost bozanski!

bodi fajn, Aleks.

Dragica

aleks said...

dragi Vilinček, m., Svetloba, Dragica, hvala za te prelepe komentarje, vesel sem jih :)

pravzaprav sem razmišljal o samoti in osamljenosti nasploh... in tako je nastala ta pesem. jz sem samo besede zložil skupaj ;)

lep dan vsem,
a.

VILINČEK said...

Dobra pesem je zelo dobra.

Čeprav včasih pridem s kakšno šalo na tvojo stran... da malo razbijem otožnost. :))

Lep vikend ti želim Aleks in vse dobro na tvojo stran. :)

aleks said...

hvala, Vilinček, za pohvalo pesmi :)
in seveda je čisto ok, da se kdaj tudi nasmejimo :)

imej(te) lep konec tedna,
a.

Anonymous said...

Odlično, posvojim :-)
lp, bralec

aleks said...

ja no... tu je... za vse...
hvala :)

VILINČEK said...

Res, da sem se malo utišala...oz. si vzela malo pavze zase :)) a ne še izginila in se še bom oglašala...

In začela bom kar pri tebi Aleks. :))

Ker nočem, da se bojiš ...
ker hočem, da kdaj padeš tudi na moje besede in se nasmeješ ob njih :)))

(povzeto iz tvoje pesmice) In ti moram povedati, da mi je ta del zelo všeč...

Nad vse lep teden ti želim.

aleks said...

Vilinček, čisto v redu si je vzeti čas zase, ko ga rabiš, ko čutiš tako... saj je potem fino priti spet nazaj, kajne :)

hvala in lepo se imej tudi ti, lepo se imejte vsi,
a.

VILINČEK said...

K tej pesmici pa se kar vračam in vračam. Bodi mi nad vse lepo Aleks. :)

aleks said...

Vilinček, fajn :)
tudi ti se imej lepo!

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.