moja božanska ljubimka

Pisal sem tvoje ime z repatico na zvezdno nebo,
zate sem tkal leteče preproge vse prazne noči,
nisem si želel nikogar drugega kakor tebe,
moja božanska ljubimka
dolgih črnih las, ki so ti objemali vrat
kot prepleteni prsti iz ebenovine,
spominjam se črnih žametnih oči,
ki so v drznih pogledih nosile pozabo,
navidez mrzle, uprte nikamor,
v resnici tople, božajoče, vabeče
v neznane vrtove ledenih palač in blodnih korakov.
Svarili so me pred teboj,
jaz pa sem hrepenel po tebi, ko se je zvečerilo
in sem ostal sam s svojimi težkimi mislimi,
sam s svojim razvnetim telesom, ki je moralo ljubiti.

Bila si zapeljivo hladna
ali hladno zapeljiva, ne vem,
razodela si se mi v tihem večernem mraku,
plaho kot moja nevesta na poročno noč
in hkrati zahtevno, kakor da veš, kaj je ljubezen,
neslišno si legla v posteljo in me objela,
lepa, polnih prsi in bokov, ki so vabili v greh,
vsa v črnem, prosojna in obrobljena s čipkami,
skrivnostna in nedoumljiva,
nevarna in čutna,
edina ženska, ki sem jo kdajkoli ljubil,
edina ženska, ki sem si jo kdajkoli želel,
moja neskončna smrt,
plesala si z mano na valovih luninih žarkov,
in mi tiho pela na uho kakor ljubeča mati,
mirno zaspi, moj otrok, si mrmrala,
izsanjal boš svoje nečiste sanje, ne da bi kdo vedel zanje,
tako lep v svoji puhasti srajčki,
tako spokojen v svoji beli krstici.

Z dolgimi nohti si risala zemljevide na mojem hrbtu,
izvabljala si iz mene vse moje mogočne strasti,
z brezčutnim nasmehom na obrazu si mi šepetala,
da znaš zarezati bridko, s svojo ostro koso
tja, kjer najbolj boli,
da bi me očarala, da bi delil s teboj vse svoje vroče naslade.
Bila si tolažnica, ko sem nosil najtežji križ,
in vendar ti hočem vladati,
hočem, da si ponižna sužnja pri mojih nogah.
Sam hočem izbrati trenutek,
ko bom ujel tvoj obraz med svoje potne dlani,
sam hočem biti tisti,
ki se bo pokončal z zastrupljenim poljubom
na tvoje mehke ustnice, trpke kot tvoje poslanstvo,
in tedaj, šele tedaj
ti bom dovolil, z milostno kretnjo vladarja,
da me sprejmeš vsega,
da me vzameš vsega,
da me zapredeš vsega vase za vedno.

(c) Aleks 2006

3 comments:

Lkjtra@ said...

brez besed!
čutiš poezijo, čutiš sebe.
prevzeta sem :)
čestitam!

aleks said...

hvala!

Lkjtra@ said...

ni za kaj
pa še kdaj!:)

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.