samo bližina naju razdvaja

ko me je strah življenja,
kje je zavetje sanj?

v tvojem objemu molčim.
svoj pogled skrivam
pod mračni pajčolan težkih vek.
hočem, da se tvoj smeh skozi noč
lesketa do zore.

vsak dan je bolj črn in z vsakim dnem me je manj.

ne morem ti dati svoje teme.
pretemna je.
ne morem ti dati svoje bolečine.
preveč boli.
ne morem ti dati svoje groze.
preveč se bojim.

ne morem te prijeti za roko,
da ne bi vztrepetala,
z menoj,
zame.

ne morem ubiti pesmi v tvojih poljubih.

v naročju nemih iskanj
sem samo privid,
hiša iz kart, zgrajena na pesku,
moram se potopiti vase,
v nič,
kjer so misli
le drobni črni metulji
v votlini brez izhoda.

sam sem.
čisto sam.
sam s svojim divje razbijajočim srcem.

vse je tako kot zmeraj.
samo bližina naju razdvaja.

(umri me nocoj.)

© Aleks 2007


8 comments:

Lkjtra@ said...

kaj lahko še dodam...?:)
ful mi je všeč tvoj način pisanja,
prevzame človeka, pelje naprej v vrtinec čustev.
slika je tudi supr!:)

aleks said...

mhm :)))
(za sliko ;)))

tnx,
a.

Lkjtra@ said...

sam ustvaru?:)
in še vedno si redkobeseden :)

aleks said...

a sliko? ne, mi je pa lepa.

Lkjtra@ said...

Preprosto, ker je res :D

aleks said...

vem; zato pa so pesmi (in zgodbe)

Lkjtra@ said...

hmmm :)
mogoče :D

aleks said...

mhm

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.