samo bližina naju razdvaja

ko me je strah življenja,
kje je zavetje sanj?

v tvojem objemu molčim.
svoj pogled skrivam
pod mračni pajčolan težkih vek.
hočem, da se tvoj smeh skozi noč
lesketa do zore.

vsak dan je bolj črn in z vsakim dnem me je manj.

ne morem ti dati svoje teme.
pretemna je.
ne morem ti dati svoje bolečine.
preveč boli.
ne morem ti dati svoje groze.
preveč se bojim.

ne morem te prijeti za roko,
da ne bi vztrepetala,
z menoj,
zame.

ne morem ubiti pesmi v tvojih poljubih.

v naročju nemih iskanj
sem samo privid,
hiša iz kart, zgrajena na pesku,
moram se potopiti vase,
v nič,
kjer so misli
le drobni črni metulji
v votlini brez izhoda.

sam sem.
čisto sam.
sam s svojim divje razbijajočim srcem.

vse je tako kot zmeraj.
samo bližina naju razdvaja.

(umri me nocoj.)

© Aleks 2007