brez

včasih je samo enkrat dovolj za smrt.

zgolj ena noč.
stik dveh samot.
ali le divja žeja.
gola.
požrešna.
vrela v vsaki kaplji krvi.
porojena iz bolečine enega.
takrat ne šteje nič drugega kakor omamna povezanost
dveh praznih teles.

na odiseji od naročja do naročja ni treba
biti pijan lepote tujcev.
niti poznati imen. še manj zgodb izza njih.
vročica nepotešljivih dotikov skriva raztrgane duše.
treba je imeti ves čas do konca zastrte oči.
zrcala, pretkana s skoraj nevidno otožnostjo v dolgih pogledih
(kakor senca požganega drevja v somraku tik pred večerom),
so v teh predajah odveč.
vodi samo nenasitna potreba bližine.

pohlep po intimi
vajenih kretenj išče tisto najglobljo vez.
brez pregrad. brez meja.
za hip odrešitve.
vrhunec bele ekstaze. svobode. brez krivde in greha.
kakor novorojeni list. še nepopisan s črkami črne krvi.
kot da se da pozabiti.
važno je biti blizu. in eno.
ne videti sebe v odsevu drugih temà.

vendar je samo enkrat dovolj za smrt.

© Aleks 2012