aidan

v tej pesmi si tako lep
angel mojih spominov
svetlih oči in drobnih kodrastih las
zaljubljen
v fanta z dušo iz sanj
in telesom kot poezija
verjel si mu
in mu sledil
v rusko ruleto na konici rezila
krogle so bili moški
bilo te je sram tega kar si
zato si se včasih (kakor on)
brezbrižno vdal
drugim nepotešenim rokam
a slovo se zgodi tudi angelom
moj aidan
ostal si sam
s pogledom izgnanca
prekrit z mehkobo smrti
na zapuščenem obrazu
je bil tudi v mojih očeh strah
tisto edino noč
ko si zaživel zame
hecen si
si mi dejal
tudi z besedami se poljubljaš
in razumeš tišino
z nasmehom
si me blago gladil po laseh
da za hip nisem bil
tujec
zjutraj sem šel naprej po svojih poteh
vse ljudi razočaram
mnogo preveč
da bi še kdaj
komu smel pustiti do sebe
ne boš vedel
če bom še kdaj prišel
moj aidan z drugega sveta
v mojem spominu še lepši
kakor v pesmi

© Aleks 2011


Datum objave: 1. 9. 2011

8 comments:

Anonymous said...

Tako lepe pesmi zna pisati samo Aleks...:),,,!


Besito, D

Fant said...

Kako lepa, čutna in hkrati otožna pesem!

aleks said...

če je lepa, ne vem. otožna in moja pa zagotovo.

i wish i didn't hurt. anyone. although in ignorance.

Anonymous said...

eh, aleks... lepo.
saj paziš?
lp, bralec

poigravanja © dragica čarna said...

Aleks,

haikuje imas fantasticne!!!

Tudi mi smo ob vrnitvi na sever na cesti prisostvovali nesreci motorista, bilo je grozljivo!
Podoba ostaja, bolecina ne izginja, ne ves, kdo je bil, ves le, da je bil mlad moski.

Pazi nase, vedno me zate skrbi, cisto vedno.Objem.

aleks said...

če so res lepi... so taki zato, ker skoznje preseva tista druga duša, ki ni moja, lepa pa je za popizdit...

če vprašaš mene, mislim, da nisem vreden skrbi (-@bralec: ja, pazim, čeprav se sprašujem, zakaj)... pa vseeno, hvala!
bodi dobro, lepo se imej!

poigravanja © dragica čarna said...

Aleks, Aleks,

tvoji haikuji tako neskoncnoooooooooo
bolijoooooooooooooo!
Kolikokrat, ko objamem svojega malcka, se spomnim nate, se posebno, ko me klice zvecer, da ga pocrkljam pred spanjem in mu kaj lepega zasepetam v uho, lepega, varnega, neznega in se preden zapustim njegovo sobico, ze spi...

aleks said...

mislim, da je to lepo... zelo. nekaj, kar nosita potem dva vse življenje v srcu.
hvala. in bodi dobro!


tudi jaz nosim v sebi nekoga... za zmeraj.

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.