ko se znoči

v zatonu sonca
temnijo misli
sanje so zate

© Aleks 2008

autumn leaves

(padajo zate)


tvoje besede
(besede duše)
izpisane
izsanjane
izdolbene
iz tišine
samo za moje oči

tvoje besede
(besede srca)
kakor nektar noči
se vračajo vame
zvoki poletja
shranjeni v kelihu
najinega časa

tvoje besede
(besede ljubezni)
v slutnji minljivosti
ostajajo z mano
z njimi si še enkrat
z njimi si za vedno
moj

© Aleks 2008

v belih nočeh

V belih nočeh se prepletajo poželenja,
tam oživljajo sence davno pokopanih ljubezni,
pojejo mi pesmi v izgubljenih jezikih moških,
ki so s poljubi nekoč igrali name.

V belih nočeh so skrita pozabljena upanja,
položil sem jih v jutranjo zarjo najbolj nedolžnih otroških sanj,
da bi se znova vrnila v plimi večera,
ko se s tišino teme priplazi strah.

V belih nočeh je vsaka beseda dotik,
plahe deževne kaplje in vonj po cvetovih jasmina
me ovijajo vase kakor jantarni plamen opojnega vina
iz najslajših duš demonov.

V belih nočeh segam po nedosegljivem,
on je kapitan moje ladje med zvezdami.
Ko ne morem več nositi teže hrepenenja v dlaneh,
zaprem oči... in se ljubim z njim.

© Aleks 2008

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.