da izrekam, rad te imam

ko kdaj brišem za seboj,
kar sem že napisal,
črke izginjajo ena za drugo
z desne na levo,
ravno obratno, kot teče čas,
belina ekrana se vrača,
a ne tudi čas, ki je minil.

beli ekran pred menoj ni več tabula rasa,
kaže mi, da je minulost neizbrisljiva,
vse sem nekoč izkusil,
mislil,
sanjal,
želel ali upal,
čeprav je edina sled doživetega sedaj
vidna samo še v meni.

morda bi bilo bolje molčati,
govoriti samo s pogledi globoko v oči,
z mokrimi poljubi,
z vročimi dlanmi,
ki na vlažni koži darujejo pot do vrhunca
moškemu, ki drhti od strasti
(in ga vrne v nasladi),
a tudi pogledi,
poljubi,
dotiki
ostanejo kdaj zapečateni
samo na enem telesu
in v eni duši
(pogrešajoči, a ne tudi pogrešani),
neizrekljivi
in nepozabljivi.
zdi se, da to ni mogoče,
vendar tudi spomini ljudi izginjajo v črnih luknjah
(tako kakor zvezde, kar nas uči astrofizika,
ali zvoki klavirja, ki za zmeraj utihnejo
v praznem prostoru srca).

ali sploh ničesar povedati.

brisanje črk na ekranu
ni pisanje nazaj,
ni, kot bi vračal besede
v drugačno sedanjost,
ni, kot bi še enkrat živel
in morda popravljal minule zgodbe
(čeprav si to včasih želim).

a morda je ravno zato pomembno,
posebej v dneh, ko svet izgublja samega sebe
in obzorja temnijo,
kdaj odpreti srce,
biti pesnik,
pisati pesmi
in v njih na tisoč in en način izreči,
r
ra
rad
rad t
rad te
rad te i
rad te im
rad te ima
rad te imam

rad te imam.

© Aleks 2022


Datum objave: 1. 5. 2022

8 comments:

Anonymous said...

O Aleks, zares lepo. Meni je tu najbolj boleče resničen verz, v katerem si napisal da telesni stik »ostane lahko zapečaten samo na enem telesu in v eni duši« (sam sem to doživel). Prav je, »da izrekaš rad te imam« ne samo zaradi »teh čudnih cajtov«. Na splošno rečemo to premalo-krat vsem ki so nam blizu (tudi bližnjim v družini , frendom,… in ne samo ljubimcem in partnerjem. In nekako sem prepričan, da veš, da nam je potem žal če nismo. Meni je že bilo :-(
lp, bralec

aleks said...

hvala, bralec, za tvoj občuten komentar; seveda, vsi govorimo (tudi) s telesom… odzivi pa tudi so različni, seveda; celo s tišino gvorimo, čeprav, se mi zdi, da to dostikrat še najmanj razumemo.
ja, tale, rad te imam, pogosto ne gre z jezika, čeprav v srcu je, in čeprav je gotovo vsakomur lepo in dobro vedeti, da ga ima (ne)kdo rad.
lepo bodi,
a.

Jan said...

In tudi slišati je lepo, ko ti kdo reče, da te ima rad :-)
LPJan

aleks said...

o, je Jan, je, tudi to.
je oboje.
in še bolj lepo, ko/kadar (za)čutiš, da je res.

lp,
a.

Kr En said...

Zdravo Aleks!

Všečne nove pesmi!

V njih jaz vidim neke nove teme in mislim, da tudi nekaj (več) svetlobe. To je dobro :-)
Večkrat pobrskam tudi po "znakovih pored puta". Simpatično!

Pozdrav,
Kr En

aleks said...

Kr En, zanimiva interpretacija, brez naglasov: tème ali téme? saj vem, da misliš več drugega n manj prvega. kar je tudi prav.

hvala in lp,
a.

Matevž said...

Nobena tabletka, nobena infuzija, ki ti steče direkt v žilo ne more nadomestiti izrečene besede »rad te imam«. To starodavno zdravilo učinkuje bolj kot vsa novodobna kemija. Spravi te na kolena, da se prepustiš njegovemu delovanju, blagoslovu od znotraj, če hočeš. Ko bi si ga le znali prisvojiti, uporabiti in ga deliti. Potem ne bi beračili za vrednote bivanja.

Lepo bodi, Aleks!

Matevž

aleks said...

-@ Matevž, hvala za komentar; lepo, da se spet oglašaš.
veš, lepo je dajati, ker že ko daješ, dobivaš, in, seveda, je tudi dobiti (nazaj) lepo.

bodi dobro,
a.

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.