11.1.15

les petits princes

tišina
ni odsotnost besed
ampak govorica molka

vsak je kdaj mali princ
ki mu ubija dušo črni trn njegove vrtnice
ali lisica ki ne pride
ne s plimo
ne z oseko pričakovanja
(pilot je samo privid želje po bližini)

v labirintu svojega malega sveta
brez prostora za beg
v kotu dna zre proti nebu
kjer zvezde z ognjenimi jeziki
vžigajo neko nepoznano obličje
na ujeto luno v pozlačeni kletki

ko se prižge noč
izginejo ceste
v vodnjaku teme
nobena nota življenja
ne preglasi
neizrečenega

in vendar v njem ne ugasne ljubezen
tudi iz pepela upanja
lahko vzleti feniks

© Aleks 2015

12 comments:

Anonymous said...

Dragi Aleks,

ta Pesem odmeva v meni tako močno (po moje), da se mi že piše Odmev.

Bom pripela (ko se rodi).



Svetloba

Anonymous said...

Med besedami molka
z zlatim šalom
lebdim
brez dlani brez ustnic brez kože
na tujem planetu.

Preklicujem temo.
V pesem in pesek
rišem uroke.
Sestavljam nove besede
s kožo, kostjo in
krvavečim soncem.

Z volkovi bom prišla.
In skrivnostjo lisice.
Odčarana.

©Svetloba


aleks said...

draga Svetloba, hvala!!!
tovrstna interakcija je ena lepših stvari na blogu... ko pesem prinese pesem. dobra je, tvoja, zelo (odlično, kot bi rekel Professor).

moja ima veliko plasti, takih in drugačnih. jz nisem odčaran: v ljubezen (še vedno) verjamem, četudi se včasih sprašujem, le kdo, za vraga, si jo je izmislil (in ne vem). mogoče je tako tudi zaradi ptice v moji duši.

(in malo sem jo namenil Matevžu - upam, da vendarle prinese vsaj kakšno besedo življenja v njegov tihi molk.)

Professor said...

Lepa, globoka, resnična ("vsak je kdaj mali princ" - auč, še kako boleče res!) in kar mi je še posebej zelo všeč, z žarkom svetlobe na koncu. Bogat svet imaš v sebi Aleks, in prav vesel sem, da to notranje bogastvo deliš z nami - tvojimi bralci.
Tokrat pozdrav tudi Svetlobi, ki pesni drugače a tudi lepo. In Matevžu en :-) za vzpodbudo!
In - odlično seveda!

aleks said...

Svetloba je odlična in profilirana pesnica; ko je imela še blog, sem nanj rad zahajal (in si še vedno želim, da bi ga obudila v življenje). sem pa zato še bolj vesel, da svoja razmišljanja (v verzih ali v prozi), ki prihajajo iz njenega srca, deli na tem blogu z mano (z nami).
objem vsem, tebi pa, seveda, še posebej hvala!

Jan said...

Ja, res je dragi Aleks, da je "vsak kdaj mali princ" in "pilot samo privid želje po bližini". Tudi je res, da je fino, da si pesem zaključil nekako pozitivno :-).
Veliko veliko si povedal z njo!
Lep dan, Jan

Tevži said...

Hvala Aleks!
Hvala Profesor!

Matevž

aleks said...

-@ Jan, še enkrat, hvala! nekako se kar najdemo pri teh pesmih, se mi zdi; kar mi je po svoje lepo in po svoje težko, ker se najdemo v bolečini...

-@ Matevž, hvala tudi tebi; vesel sem, da si se oglasil. upam, da ti je vsaj Professorjev nasmešek malo polepšal dan - moje pesmi, vem, so včasih za kaj takega (pre)polne bolečine... čeprav sem to vendarle sklenil z bolj svetlo mislijo, veš.
bodi dobro!

Noel said...

Tvoje pesmi Aleks, so bogate z močjo radosti in bolesti hkrati, v doživljanju in izražanju ljubezni, žalosti in veselja, povezano v šopek za prijatelja (predvidevam)!

Fajn, da to deliš tudi z drugimi!

Lep vikend!
Noel

aleks said...

o, pozdravljen, Noel, in dobrodošel tudi ti med mojimi bralci (všeč mi je tvoj nick; enega noela poznam, pa tudi njega ni prinesel božič(ek))... ter seveda hvala za prijazen komentar k mojim izpovedim!

še posebej se mi pa zdi fino, da imaš tudi ti blog in to celo en tak malo bolj razmišljujoč, kakršne jaz dandanes vsaj v slo-cybru kar malo pogrešam...

upam, da boš vztrajal... in se beremo!
a.

Anonymous said...

Kot vedno lepo in tako, da se dotakne duše :-)
lp,bralec (še en "kdaj mali princ")
;-)

aleks said...

hvala, bralec, še en "kdaj mali princ"!

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.