3.2.09

Himna Njeni Ljubezni

Boš tedaj,
ko se bo zate končeval svet,
molila moje ime?
Boš tedaj,
pred vrati pekla,
iskala mojo dlan v temi (ne)obstoja?
Ali boš še poslednjič
prezirljivo stisnila ustnice,
v sozvočju z mrtvo črto življenja,
boš zaprla oči
in brez besed dokončno križala
to dete v sebi?

Razkošna limuzina,
črna,
prazna,
slepih oči,
brez solza,
bo moja senca
na tvoji zadnji poti.

Jaz pa te ne bom več iskal
v temnih vrtincih strasti,
kjer se prodaš za poljub
in zamenjaš telo za besedo,
nisem več tisti drobni golič,
ki z negotovim korakom
v mrzli noči sestradan poskuša vzleteti
brez blagoslova ljubezni
iz tvojih rok.

© Aleks 2009


25 comments:

VILINČEK said...

Berem tvojo pesem. Naj bo tokrat pesem za pesem. Ker sem tudi jaz napisala eno malo himno ljubezni, ne da bi prej videla tvojo himno.


glasbana podlaga: Till Savannah My Love

http://www.youtube.com/watch?v=pFNGuZ5412o&feature=related


Ne daj se ljubezen!
Tvoj svet nima konca…
Pred tabo so polja
s cvetjem postlana.

Le vase pokukaj,
odpri srčna vrata.
V njem skriva se sonce,
ki v svet bo sijalo.

Ne daj se ljubezen!
Ne išči se v maju.
Ne čas ne daljava,
ne vzame ti žara.

Le vase pokukaj,
kjer čudež se skriva.
Iz tebe spočeto
je vsako življenje.

Ne daj se ljubezen!
Izbriši vso žalost.
Od vekov na veke
prižigaš svetlobo.

Le vase pokukaj,
kjer sreča se boči.
Pod njenim so lokom
vse tvoje dišave.

Anonymous said...

Pozdravljen, dragi poet!

Še posebno mislim nate v teh prvih februarskih dneh.
Pesem pa ... odmeva, ker vem ...

Prekrij z belino.

Bodi lepo, toplo, ljubljeno!

Svetloba

Matevz said...

Naslov pesmi v trenutku odseva neko globljo veličino človekove biti. A bolj, ko jo prebiram, bolj občutim ranjenost, iztrganost tiste najosnovnejše vrednote, ki jo je v večini primerov deležno človeško bitje – ljubezen.
Zakaj? Odgovor se najbrž skriva v samem jedru Njenega življenja, ki pa drugim smrtnikom ostaja zakrito.
Ko se bo zanjo svet končeval, boš lahko edinole ti molil za njeno ime, dragi pesnik! Edinole ti boš lahko presegel črto nadzemeljskega v sebi in odmaknjen od človeških in tuzemskih plitvin odpustil vse negotove korake, brezbrižnost s katero je bilo tvoje srce poslano v izgnanstvo.
Vem, pozabiti je nemogoče, a še vedno si lahko kljub vsemu hvaležen za življenje, četudi ti je bila Njena ljubezen iztrgana, kajti dana ti je bila po nekom drugem!

Matevž

neikka said...

Ko sem prebrala prve tri vrstice sem rekla, oj, le kateri zenski to namenja in ze v naslednji mi je bilo jasno:roditeljici, si jo poimenoval, nekoc.

Zalostna pesem sina, ki ni bil delezen ljubezni svoje matere, ker ga ni sprejela taksnega, kot ga je rodila.

Oblikovati si otroke po svoji podobi in pricakovanjih je nasilje nad njimi.

Glej, Aleks, kar ti ni dala mama, ti bodo - ti dajejo - drugi.
Vsak ima cisto poseben kriz, ko je zavrzen od koga, cisto vsak.

Ko nas ne morejo oblikovati po svojih pricakovanjih, nas prekolnejo in pohodijo.

Pesem, ki boli in boli.

Bodi fajn.

VILINČEK said...

Še enkrat sem te brala. Večeraj me je tvoja pesem močno pretresla.
Začutila sem tisto bolečino v tebi, začutila sem te... močno sem te začutila.

A danes jo doživljam drugače (in kar nekajkrat sem jo brala) kakor vzpodbuda za življenje ... tudi vzpodbuda ljubezni.

Naj bo vzpodbuda tudi tebi. Ohrani vso ljubezen v sebi.

Vse, vse najlepše ti želim Aleks.

Te toplo objemam.

aleks said...

dragi Vilinček, Svetloba, Matevž, Neikka, še enkrat Vilinček, najprej vsem hvala za lepe komentarje!
pesem je pravzaprav spomin... še vedno včasih grenek, a vendarle samo spomin. zaceljen spomin.

vem, da so druge ljubezni.
(čeprav tudi te kdaj bolijo).

hvala še enkrat; upam, da uživate v snegu (jz se malo bolnega počutim...)
a.

VILINČEK said...

Pokukala. :)) Samo, da si dobro.

In veš, tudi moj svet zadnje čase ni najbolj rožnat. A nekako v sebi vem, da bo znova sonček posijal. :))

Le ozdravi se nam čimprej.

aleks said...

veš, Vilinček, razbiram tudi v tvojih pesmih, da razpoloženje ni najbolj sončno. v takih trenutkih se mi zdi prav vzeti si malo časa zase, se nasloniti na koga, ki ti je blizu, in pustiti tem občutkom čas, da "odživijo" svoje. saj celo tisto tapravo sonce kdaj zaide - in potem znova zažari.

drži se,
a.

Iz Mavrice Stkana said...

Hvala ti Aleks. Veš, tudi tako s poezijo, si prinašam sončka v oči, tudi to mi prinaša svetle trnutke.

Ko nastne kakšna zelo lepa pesem, me toplo objame... In nekako sem srečna, da so v mojih globinah še vedno vsa tista najlepša čustva, ki jih nosi ljubezen.

in tudi tukaj pri tebi najdem veliko, veliko svetlih trenutkov.

Tudi če kdaj sežeš v druge tone.
A že od vsega začetka zelo rada prihajam na tole stran.
Ena energija na daljavo??? Ne vem?
Zato tudi včasih reakcije take ... ko začutim kakšen ton, ki seže v bolečino ... ga nekako v sebi prečistim ... ali pa ti pošljem pesem upanja. Tako kot že večkrat.

In tudi ti si mi stopil večkrat ob strani. Prišel v trnutkih na mojo stran, ko sem najbolj rabila kakšno toplo roko.

Tudi to je veliko... Čeprav na daljavo, pa je tudi to, kot ena rama, na katero se za trenutek nasloniš.

Hvala ti za vse Aleks. Čeprav se včasih delaš malo vrageca, pa čutim, da si ena zelo zelo fajna oseba... Čutim tako.

Krasen dan ti želim in prinesem ti malo sončka iz mojega kraja... :)))

aleks said...

Vilinček, hvala :)
se strinjam s tabo, zagotovo se med nami pretaka neka pozitivna energija (z malo moje vragcaste vmes ;)

lepo bodi,
a.

VILINČEK said...

majne vragolije ti oprostim :))) ampak majne ;)) sicer pa tudi vame kdaj kakšna mala vražja iskrica seže ;)))

Lep vikend ti želim Aleks. Nad vse mi bodi lepo.

aleks said...

Vilinček, tudi ti ful uživaj :)

in lep vikend vsem,
a.

Alenka said...

Dragi Aleks,

pesem sem prebrala že pred nekaj dnevi. Je zabolela, kot krik - zaradi tvoje bolečine, kar zbala sem se, da nikoli ne boš zmogel zaceliti rane. Tako lepo je danes prebrati v tvojem komentarju, kjer praviš: zaceljen spomin.

Ob srednjem delu pesmi pa mislim, da kot človek in pesnik zmoreš stopiti DLJE, se vzdigniti in vzleteti NAD ... zaradi SEBE, celo zaradi Nje. Šele tedaj (je to zares že in povsem?) bosta "n" ali "N" v tebi postala ena sama belina.

S teboj ...

aleks said...

draga Alenka, hvala za tvoje besede. vem, da je vse skupaj malo trpko, a kot sem že rekel, le še spomin...

vsem skupaj pa želim lep dan; in da bi kmalu spet posijalo sonce,
a.

VILINČEK said...

Tudi tukaj sem Aleks, ker rada prihajam k tebi.
En haiku zate, malo obarvan s komedijo... to pa zato, ker se mi vedno hvališ s svojemi rogeci :)))



Ne verjamem, da
prihajaš tam od spodaj.
Žarki žarijo.

Te objemam. Rada te imam.

aleks said...

to je od peči,
kjer duš'ca gori!

pa brez zamere, Vilinček: se moram še jaz malo pohecat... da rožički ne zakrnijo ;)))

VILINČEK said...

Če so to ogenjčki ljubezni, ni nič narobe. :))) naj le gori, ker je ta ogenjček svetel in v njem žari sonce.

Bodi mi nad vse lepo Aleks. ;)))

aleks said...

:)

VILINČEK said...

;))) Lep dan ti želim.

Anonymous said...

bridka resnica (ampak lepo spesnjena)
lp, bralec

aleks said...

-@ Vilinček, tudi tebi :)
-@ bralec, hvala!

uživajte,
a.

Iz Mavrice Stkana said...

Nisem zdrava, če se ne obtačkam :)))

aleks said...

lepo :)

in vse dobro, vsem

Anonymous said...

HIMNA NJENI LJUBEZNI

Pozdravljen.
Po dolgem času se je v zidove spet zažrl vonj... :)

Morebiti si pa želiš
ležati iztegnjen pod rjuho,
ki ti jo neznana roka
potegne čez obraz,
in samo še postelja nosi
tvoje ime.

Hvala in bodi lepo,
Gregor

aleks said...

pa res po dolgem casu :)

vcasih si res...
(pa potem spet ne)

hvala tebi, bodi lepo,
a.

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.