utrujen na smrt

Utrujen na smrt
zatemnim svoj pogled.
Praznina za mojimi vekami.

Preplašen na smrt
otrok v meni ugaša brez solz.
Noč je gluhonema.

Žalosten na smrt
z dlanmi poljubim zid.
Obrne se proč.

Obupan na smrt
se stisnem v kot.
Ne vzame me v naročje.

Zavržen na smrt
zdrsnem v bleščeča slepila niča.
Kristalne krogle mojih peklov se zaprejo kot past.

Za vso dolgo večnost.

© Aleks 2006

2 comments:

Lkjtra@ said...

ujeti...
le naša lastna past.
sonce sije za vse :)

aleks said...

samo da se včasih tega ne zavedamo...

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.