utrujen na smrt
Utrujen na smrt
zatemnim svoj pogled.
Praznina za mojimi vekami.
Preplašen na smrt
otrok v meni ugaša brez solz.
Noč je gluhonema.
Žalosten na smrt
z dlanmi poljubim zid.
Obrne se proč.
Obupan na smrt
se stisnem v kot.
Ne vzame me v naročje.
Zavržen na smrt
zdrsnem v bleščeča slepila niča.
Kristalne krogle mojih peklov se zaprejo kot past.
Za vso dolgo večnost.
© Aleks 2006
2 comments:
ujeti...
le naša lastna past.
sonce sije za vse :)
samo da se včasih tega ne zavedamo...
Post a Comment