6.4.09

križev pot

cvetovi
v trnovi kroni
solze zasmehovanega

odtis v prtu
s trnjem porasli obraz
trpljenje v očeh človeka

na križu sam
brez milosti
smrt zoblje dušo

© Aleks 2009




21 comments:

Anonymous said...

uf zadnji je...bravo Aleks!
lp, bralec

aleks said...

mislim, da je ta tudi najbolj moj
tnx, a.

Iz Mavrice Stkana said...

Prebrala sem pesem in sem jo začutila.

Bom pa pridala ene svoje rime, ki so nastale
že kar nekaj časa nazaj. Z njimi ne mislim nikogar žaliti še manj pa simbolj Jezusa in Križa (bil je nedolžna žrtev) ... so pa priznam malo obarvane tudi s komedijo ... konec je tak.
S tem sem hotela razbiti trpljenje. Pogled vase in znova navzven in povedati to, da nihče ni brez napak ... a da smo tako narejeni, da prej vidimo tuje kot svoje in seveda vsi zelo radi prelagamo krivdo na drugo osebo. To nam je v značaju. Tudi takrat, ko nismo ogroženi in je ne bi rabili iskati.
Upam, da s to pesmijo ne bo zamere.

Trpljenje ni del raja.
Le kdo pa rad trpi?
Prav vsak želi si zase
in bližnje srečnih dni.

A ker življenje teče,
brez njega pač ne gre.
Ga moraš kdaj sprejeti,
verjeti v lepše dni.

Sicer pa Jezus s križa,
nam dal je srca ključ
V oproščanju, v ljubezni
prižgal je sončno luč.

Ni teže s sabo nesel...
Ne dvignil bi se v zrak.
kako? Saj ni njegova.
Vsak nosi svoj oblak.

V težkih bolečinah,
resnico je spoznal.
Če hoče v nebesa,
v ljubezni bo ostal.

Nikogar ni obsojal.
Naj sodi vse ljudi?
Ker vsi smo v sebi isti
z mesa smo in krvi.

Pa vendar vso spoznanje,
odnesel je s seboj.
Nihče ni to uvidel,
da dal je le spokoj.

Je vest se oglasila,
Bila je njih tema,
Ne znali so oproščat,
verjeti v moč srca.

Vihar se je oglasil,
To bil je njihov mrak.
Odvrgli so ga s sebe...
Za vse naj kriv bo vrag.

Prenašanje na druge,
je znano od nekdaj.
Na zadnjem naj bo teža:
Nekdo je vedno zmaj.

In tam v ognjih pekla,
se ta ne pomiri.
Ker vsak kaj tja odvrže,
Čeprav njegovo ni.

Pa rabi pomočnike,
je teže vse preveč,
da bi mu pomagali,
metati slabo v peč.


Lepo mi bodi Aleks :))

ps.:

sam odloči, če jo boš oddal ali ne.

aleks said...

Vilinček, jasno, da nobene zamere, meni se zdi čist fajn, in zrno resnice je tudi v njej :)
hvala!
(in nič bat, ne brišem komentarjev)

lepo se imej(te),
a.

Anonymous said...

Ljubezen premaga temo.

Aleks, vse dobro, vse lepo - naj te pomlad posuje z belimi cvetovi magnolije.

Svetloba

Iz Mavrice Stkana said...

Tudi zate in vsem tvojim... In sebi. Za čim lepšo pomlad in poletje ... ter jesen in potem pride še zima ... a nadaljujem :)))

Uživaj mi.

Leona Lewis - I Will Be

http://www.youtube.com/watch?v=cJjORU0lLwA

Tako dolgo že nisem letela,
v svetove, ki duši so blizu …
kjer biseri drobni se v nizu
iz sončnih globin lesketajo.

Odpiram te školjke za naju,
da v njej bi ugledal kdaj sebe …
Kot svetil bi čudež iz tebe,
ko segaš v svoja brezčasja.

Tam najdeš vsa njena soglasja,
ki nekdaj, nekje so se skrila …
Preživo v očeh se bistrila,
iskala se v srečnih napevih.

V nežnih in toplih odsevih,
zbujen si v življenje in sanje.
Prabistva izvornega znanja …
že rojstvo ti dalo je doto.

Prav vsak je rojen za lepoto,
svetloba se skriva v pozabi.
Le malo od tega je v rabi …
So večna svetišča v daljavi.

A znova se čas kdaj ustavi,
začutiš čarobno bližino,
pogled se odpira v širino …
Čarobne so barve narave.

Vse tiste pomladne vonjave,
kjer čuti in čustva vzdrhtijo …
Kresnice, ki s tebe iskrijo,
kot skupaj bi s soncem žarela… .

Tako dolgo že nisem letela …

Domen said...

Si bil v Šiauliaiju? (Vsaj zdi se mi, da je slika od tam ...)
Mene verz ''solze zasmehovanega'' zelo močno asociira na hipokritski odnos krščanstva oz. večine krščanskih cerkva do LGBT. Kajti v mojem spominu ni nekega zasmehovanja, ko so Jezusa križali, vsaj ne tako eksplicitnega, kot ga izraža ta beseda. Ne vem, morda so moji živčni končiči prav zato preskočili na to idejo (nisem namreč prepričan, da si imel ''namen'' sprožiti tako asociacijo). Preden sem odtipkal ta komentar, sem malo premišljeval o tem in prišel do zaključka, da to, kaj vemo o umetniku oz. kako dobro ga poznamo, najbrž precej (bolj, kot bi si mislili) vpliva na interpretacijo njegove umetnosti.

Lepo preživljaj te sveže pomladanske dneve! :)

Domen said...

Evo, še enkrat, prejle je ponekod nekaj besed zmanjkalo ...

Si bil v Šiauliaiju? (Vsaj zdi se mi, da je slika od tam ...)
Mene verz ''solze zasmehovanega'' zelo močno asociira na hipokritski odnos večine krščanskih cerkva do LGBT. Kajti v mojem spominu (res je, da nisem veliko bral Biblije) ni nekega zasmehovanja, ko so Jezusa križali, vsaj ne tako eksplicitnega, kot ga izraža ta beseda. Ne vem, morda so moji živčni končiči preskočili na to misel zato, ker si pesem napisal ti. Preden sem odtipkal ta komentar, sem malo razmišljal o tem in prišel do sklepa, da to, kaj vemo o umetniku oz. kako dobro ga poznamo, najbrž precej (bolj, kot bi si mislili) vpliva na interpretacijo njegove umetnosti.

aleks said...

-@ Svetloba, hvala, lepo bodi tudi ti :)

-@ Vilinček, hvala ti, res si ena svetla duša :)

-@ Domen, aha, bil :)
ti tudi? (ja, slika je od tam)
meni so pa interpretacije bralcev najbolj všeč, vedno so v njih zame kakšne nove dimenzije tistega, kar napišem (kaj imam jaz v mislih? eh, o tem bi kdaj lahko napisal cele zgodbe ;). no, vseeno, glede zasmehovanja: pravzaprav sem mislil bolj na splošno in skozi čas, a včasih najbrž spregovori tudi tisto nezavedno v meni: dejansko smo od njih neupravičeno deležni povsem neutemeljenega šikaniranja in prenekaterega nizkega udarca. toplo pomad tudi tebi :)

hvala vsem, bodite sončno. zelo.
a.

neikka said...

veliki teden in zadnji krizev pot ta teden?

in potem Vstajenje. Ti jo zakljucis s smrtjo, a vsaka smrt je po svoje zacetek novega rosjtva.
Pravi pasionski haikuji.

Bodi lepo.D

Anonymous said...

Samota, in, trpljenje Človeka. Brez Odrešitve. Neortodoksno; nekonvencilonalno; dobro.

aleks said...

-@ Neikka, konec je seveda namenoma tak. brez upanja.
lepo bodi!
a.

-@ Anonymous: ja... nekaj takega... recimo
hvala,

lepo lepo lepo se mejte v prazničnih dneh!

Matevz said...

Pa vendar nove zarje ne bi bilo brez Njegovega križa in moje zarje ne bi bilo brez Njegovega Vstajenja!

Matevž

aleks said...

dragi Matevž, to pa je že izhodišče za kakšno drugo, drugačno pesem... tvojo morda (?).

hvala, lepo bodi,
a.

VILINČEK said...

Potrkam in vas vse pozdravim :)

VILINČEK said...

Še tu pridam pesem, ki sem jo nalepila na Matevževi strani. :))
Daje upanje in vero v življenje.

lep dan želim vsem.

Nedelja, November 23rd, 2008

Ne utaplja se sonce! (sonet)

glasbena podlaga: GLORIA ESTEFAN - Con los años que me quedan

http://www.youtube.com/watch?v=3jkuk8Sf0Vw

Ne utaplja se sonce, ta vedno gori.
Morda le ne vidi ga naše srce,
kadar zatavamo v mrak … nevede;
brezup za trenutek nam jemlje moči.

A v naših globinah se le pritaji.
Pozabimo v sebi, da sije za vse,
ker naše se bistvo takrat ne zave,
da v nov dan lahko si prižgemo luči.

Na veke je z nami … je v nas in povsod.
Delimo poslanstva vesoljnih teles.
Med včeraj in jutri: Mar eden smo rod?

Vrtimo svoj čas kot vsa bitja nebes.
Vsak s svojo nalogo odhaja na pot…
Četudi kdaj daleč … v ljubezni si vez.

Domen said...

Tudi bil tam. In se mi je zdelo od blizu ... kot smetišče križev in paternoštrov. Od daleč - tako kot na tvoji sliki - zgleda lepše :) Ima pa za Litvance očitno velik pomen, predvsem iz sovjetskih časov.

Sedajle, ko sem spet bral pesem, se mi je zdela tako hudo pesimistična, bolj kot predvčerajšnjim. Kot pesmi od tistega italijanskega romantika - Leopardija, se mi zdi, ali kako mu je že pač (bilo) ime.

No, lepo se imej, pa naj ti pirhki ratajo, če jih boš delal:)

aleks said...

-@ Vilinček: no, pa je padlo še nekaj vilinske svetlobe na ta aleksasti brezup :)
hvala, lepo bodi!

-@ Matevž, sem prebral tvojo novo pesem, ki govori o ljubezni in odpuščanju... kot si napisal že v komentarju, je drugačno (velikonočno) razmišljanje od tega mojega.

-@ Domen: hja, včasih je kaj lepše občudovat od daleč :). je pa svojevrsten pomnik... tudi upora v nekem času.
Leopardi? no, nekaj njegovih pesmi (prevedenih) sem prebral, svojčas (verjetno v neki fazi vsi beremo romantike), čeprav me italijanska romantika ni ravno ganila (tudi francoska ne). angleška, ja. pa Edgar Allan Poe. in ruska, seveda, zelo.
lepo barvaj, če boš :)

veliko sonca želim vsem, in lepo se imejte,
a.

VILINČEK said...

Lepe praznike tudi tebi Aleks..in hvala za vse... Bodi mi nad vse lepo.

Tam čaka pesem …

(prosta poezija - rime)

Kenny G - You Raise Me Up

http://www.youtube.com/watch?v=52kBbsjhyd8&NR=1

Tam čaka pesem,
tista pesem,
ki nima konca in ne kraja …
V zavetju skrivnem tam ostaja,
zapisana v runah sreče.

Neslišna je,
pa vendar diha …
Je v sapi stih,
ki boža veje.
V nebo zazrta dneve šteje,
da popke jim odpre brsteče.

Tam biva pesem,
tista pesem,
ki v sončnih strunah jutra snuje …
in se z vedrino spogleduje:
Naj zaigrajo spet zveneče.

Neslišna je,
pa vendar poje …
Topline zven,
lovi se v prošnjah.
Ustavavlja se v večnih krošnjah,
da v žar ljubezni jih obleče.

aleks said...

hej, Vilinček, zelo lepo, hvala :)
in nič žalostna ni, ta pesem, ki čaka, tako kot so (včasih) moje...

fajn se imej(te)!

Alenka said...

Dragi Aleks,

naj bo radost v tvojih očeh - tako rada bi nekoč pogledala vanje, veš -
in
vsak dan naj bo vstajenje v pomlad, ki se nam v aprilu tako bogato razdaja! In hkrati tako hitro mineva ..., a o tem bova razmišljala drugič, kajne.

Pozdrav izpod zvezd, ki sem jih pravkar občudovala iz petega nadstropja! Nočko.

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.