cikel: druga obzorja (IV)
so mesta,
kjer druga obzorja
polagoma dobijo obliko doma,
kjer drugačna govorica
postane skoraj domača,
kjer obstaja najljubša kavarna,
kjer za zmeraj vem,
kje sem na bregu reke
v krču izmenjal bolečine,
ko sem prvikrat legel z nekom.
nepozabljivi spomini,
vpisani v dnk žalostink,
neizgovorjeni čakajo čudež.
© Aleks 2025
Datum objave: 11. 11. 2025 cikel: druga obzorja (I)
cikel: druga obzorja (II)
cikel: druga obzorja (III)
4 comments:
Ta pesem je pa kot tih sprehod po notranjih pokrajinah spomina, kjer se tujost počasi preobraža v domačnost. Z nežnim jezikom nam razkrivaš, kako se kraji, ljudje in trenutki vtisnejo v našo bit, dokler ne postanejo del našega osebnega zemljevida.
Najljubša kavarna, reka, prvi dotik, poljub tudi najverjetneje …, to je kot čustveni kompas, ki nas usmerja nazaj k sebi.
In trivrstičnica. Ganljiv opomin, da v vsakem izmed nas tiho čakajo zgodbe, ki si želijo biti slišane.
Naj bodo!
Bodi dobro,
Matevž
dragi Matevž,
tvoj komentar prelepo dopolnjuje, nadgrajuje, objema mojo pesem…. hvala ti. Naj bodo vse naše zgodbe slišane in uslišane.
vse dobro ti želim,
a.
Dragi Aleks,
prav škoda mi je, da so tvoje vsakdanjice 'izgubile zagon', rad sem jih bral - ne morem rečt, ravno vsak dan, večkrat na teden pa zagotovo.
Upam, da nevsakdanjice sčasom postanejo manj redke.
Tudi cikel je lep... malo temen in malo svetel. Predvsem pa zelo globok.
LPJan
dragi Jan,
hvala za tvoje misli. tudi sam pogrešam vsakdanjice, a kadar se lira ne oglaša...
morda jih čas znova prinese.
bodi lepo,
a.
Post a Comment