nightfalls

Zdaj
je drugje.

V lunaparku z ukrivljenimi zrcali
ga požirajo noči.

Veliko je moških.
Fino je s katerim od njih
prebiti kakšne pol ure.
Zamenjati svoje telo
za pol ure drugega telesa.

Za pol ure podobe bližine.

Jemlje si jih, samo zase.
Ne daje sebe.
Ne govori.
Nikoli se ne poljublja.
V krču zapira oči,
da se ne bi videl
v drugem pogledu.

Bela črtica za vsako črno temo.

Zradira solze, pohodi nežnost.
Pije.
Kadi.
Sleče majico, pleše.
Vrne stisk nepoznane dlani.

V koščkih razbitega stekla
rastejo lune.

Najlepše je, ležati zadet.
Samo ne na obali morja.

© Aleks 2011



Datum objave: 15. 3. 2011