preobrazba
Ko je vse izrečeno brez besed
in je jutro pozabilo priti,
gole veje drevesa postanejo krila ptice,
ki si želi zbežati
v svetlobo novega dne -
ali v belino neba.
© Aleks 2013
Datum objave: 1. 12. 2013
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
7 comments:
O, kako zelo lepi verzi, Aleks!Bi dejal, ti december resnični ni ravno pri srcu...?
lp, bralec
bralec, hvala!
zanimivost, morda: ti verzi so malo starejši, in sem jih najprej že mislil uvrstiti v temo neobjavljene pesmi (ne, tega sklopa (še) ni, ampak se jih je skozi leta kar nekaj nabralo in nekega dne bo čas tudi vsaj za nekaj (mogoče celo za večino) od njih.
ampak ta - malenkost drugačna - je enkrat, pred leti, za kakšnega pol dneva že visela na izpovedih, zato jo uvrščam v spominjanja. potem se mi je zazdelo, da čas ni (še)pravi zanjo, pa je z leti pridobila (zame) še kak nov pomen. in tako je zdaj tu.
najbolj všeč pa mi je slikica, na katero sem sicer naletelj bolj slučajno, ampak se mi zdi, da fulful paše zraven. skoraj že kot ilustracija...
ne, decembra (jeseni nasploh) nimam rad že od nekdaj. imam pa zato pomlad!
no, zdaj pa dost od mene za danes. lepo bodi!
Moja ptica (z)beži v noč.
ne. nikoli. verjemi.
Preobrazba odlično napisana :-)
(vse tvoje pesmi odlične, edino vprašanje je ali so bi bolj alimanj blizu - ene pač bolj in še posebno). Ah, in tudi neobjavljene pwsmi skrivaš, glej no glej, kdo bi si mislil!
;-) ;-)
Ah, pozabil sem še to:je "spomin v spominu" že ena od njih?
nenenene, nikakor ne, tisto so daljše pesmi, za na izpovedi, ko bo čas. spomin v spominu je nastal na predvečer parkeljna, skoraj kot babuška iz spominov... še vedno pa imam rad močno zapečene piškote, kot nagajivi otroci.
in pa, seveda, hvala za pohvalo. čeprav... saj veš, tako pač znam pisati.
Post a Comment