u meni

nedgje na putu
skrenut sam
u beskraj

crni snijeg mojih ruku
na bijelim tijelima sjećanja
ispisuje riječi nepoznatog jezika
stranim suglasnicima
bez vokala

lica imena
vrijemena čežnje
glagoli snova
imenice osjećaja
bez pridjeva

bezbojni oblaci cigaretnog dima
guše ukus spaljenih zvukova
blud mojih koraka
odjekuje zelenom bojom žuča
olovni poklopac nebeskog svoda
glumi plavetnilo
neba oči bez ptica

sam sam
bez sjene u naoštrenim sječivima dugih srebrnih zraka
(koje rastu iz mojih dlanova umjesto prstiju)
proklet srcem
na koljenima dna
molim se
da postanem more

da milujem
da utješim
da volim
da zarobim u sebi suze svih mojih ---

nekad na putu u beskraj
zalutan sam nizbrdo
ne mogu se okrenuti

© Aleks 2013



Datum objave: 30. 5. 2013

9 comments:

tjaž said...

"nedgje na putu
skrenut sam
u beskraj"

... tudi jaz, Aleks!

aleks said...

ti tudi? boli, ne?
ne mogu se okrenuti...

bodi dobro!

tjaž said...

boli ...

Anonymous said...

Predivna pjesma, Alekse, ali... i :-(

aleks said...

-@ dragi tjaž, saj berem, saj razumem, saj vem... veliko je boleče žalosti tudi v tvojih besedah...

-@ anonymous, hvala... i da, je.

lep konec tedna, in vse lepo.

Professor said...

Veš, kaj mi še posebej všeč: tvoj 'skrenut' in 'zalutan' namesto 'skrenuo' oz. 'zalutao' - prav zares domiselno!
In vse kitice vmes :-)

aleks said...

ej, Professor, hvala za pohvalo; vendar veš, upam (kajne?), da tu ne gre za biti domiseln – oziroma, gre, vendar v smislu najti najboljše besede za tisto, kar čutim... in jz (se) res čutim tako: skrenut in zalutan (ni skučajno nisam ni skrenuo ni zalutao)

Professor said...

verjamem, da tako čutiš -a tudi, kar čutiš, je treba znati ubesediti, kot veš sam. v tem si tudi mojster!
(in kdo/kaj te je skrenulo i zalutalo?)

aleks said...

dobro vprašanje (o odgovoru še razmišljam...)

vsekakor pa, lep konec tedna ti želim.

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.