biti jaz

Samo jaz vem,
kako težko odmevajo koraki
v temi brezpotij,
kjer spletajo svoje zgodbe
le ugašajoče zvezde
in kjer molčeči gozdovi
šumijo melanholijo.

Samo jaz skrivam sanje
(stkane v mesečini
za mavričnimi obzorji)
v svojih hrepenečih dlaneh,
in jih varujem
pred smrtonosnim ugrizom obupa,
kadar poraz doseže dno.

Samo jaz poznam
bolečino objema
v naročju ognjev
lažnih ljubezni,
ki so le prebeg
iz samote sebe
v samoto drugih.

Samo jaz slutim mir
neke druge Itake,
kjer je glasba morje
in kjer je morje glasba,
uglašena z bitjem srca.
Kjer obstaja bližina tudi tedaj,
ko nikogar ni.

© Aleks 2007

1 comment:

Matevž said...

® Dragi Aleks!

Veš. Poznaš. Čutiš,
ker ljubiš!

Matevž

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.