3.2.14

J

rad bi odšel na jug
in poiskal pot nad vrtove pesmi,
obrasle s trni mrtvih jezikov,
da bi se izgubil, za zmeraj,
v labirintih onkraj besed.

rad bi našel samotni zaliv
in se kot školjka zaprl vanj,
pod skalami brez imena z ostrimi kamni
prebodel še ne prebujene sanje, izginil kot senca
v naročjih golih mornarjev.

rad bi z neba snel vse lune ljubezni
in jih razčaral v pozabo,
rad bi našel osamelo drevo,
zagrebel brezupno upanje vanj
in se zakopal med korenine.

rad bi odšel na jug.

© Aleks 2014

13 comments:

Professor said...

Še ena pesem za odlično :-)
Ampak čeprav je prelepa, je tudi žalostna; torej, ostan' rajš' doma ;-)

aleks said...

J je zelo močan, veš... in tudi privlačen.
a morda vendarle poskusim... iti na sever...?

pa hvala za oceno, seveda!

Tevži said...

Dragi Aleks, kaj naj rečem, zopet ena izmed tvojih v srce segajočih pesmi, z odtenkom temine, prebodenih sanj in senc hrepenenja. Vsaj tako jo čutim sam. Željo izživeti neizživeto in se hkrati oddaljiti svetu, ki ne bi bil enak, če v njem ne bi bilo tebe. Oprosti, ampak res ni predstavljam polnočnih minutk ali jutra brez tvojih »tisoč in ene noči«. Res ne.
Ampak vseeno ti privoščim Jug. Da odžejaš dušo, se napojiš nežnih sozvočij ter omamljen od arom ljubezni med nas prineseš nov veter upanja. Oja, želim ti to! Lepo bodi!

Matevž

aleks said...

ej, dragi Matevz, hvala ti za te lepe misli! in da jih zapises, kadar zacutis moje pesmi. in za tvoje lepe zelje. zivimo, da pisemo, pisemo, da zivimo... in (se) beremo. no ja, tudi za to.
tudi tebi zelim, da dozivis (in morda napises?) ta teden kaj lepega.
a.

Anonymous said...

Lepa, lepa, dragi Aleks, in, tudi otožna, je ta tvoja pesem; a ker te berem že dolgo - ni še čas da "izgineš v naročjih golih mornarjev". Še veliko je za napisati in prebrati - kajne?
lp, bralec

Tevži said...

Aleks, tudi tebi hvala za dobre želje in za to čudovito misel. Prosim, dovoli mi, da jo uporabim pri odprtju fotografske razstave in haikujev, ki jo bom imel v marcu. Čisto sem se poistovetil s to mislijo in res mi je všeč. Jaz bi samo še dodal »Živim, da delim!«
Bodi dobro!

Matevž

aleks said...

-@ bralec, najprej, hvala (in upam, da ne le za pisati in brati, ampak tudi za (do)živeti). na nek način pa je moj odgovor zajet že tudi v današnji trivrstičnici: si kdaj zaželim, ja, ampak izginiti (niti v naročjih golih mornarjev) ne gre, dokler verjamem, da je prav, da sem tu. in da pišem. in jaz še zmeraj verjamem v to.
-@ dragi Matevž, mislim sicer, da nisem rekel nič posebnega (samo to, kar čutim... eh, ja, pa saj je vedno samo to...), ampak ja, seveda lahko, brez problema, če ti je v redu tako. še enkrat pa, super za razstavo (če ste kje blizu, si jo oglejte - verjamem, da vam bo všeč).

poigravanja © dragica said...

Ojla, pesnik!

Da se vpisem med same komentarje moskih z informacijo, da sem te vkljucila kot edinega med linke Intranet za IE ( evropske institucije) za slovenski jezik.
Prepricana, da bodo moji "ucenci" uzivali v branju tvoje poezije, en topel objem. ...

Prihajam te brat, sama pa pesmi shranjujem v dokumente za novo zbirko...zato objavljam samo priloznostne haikuje, da blog ne umre.

Cuvaj se in se na mnogo lepih pesmi, ki jih zna napisati samo otozni Aleks!

<3

aleks said...

draga Dragica, vidim, da počneš zanimive stvari (kar je cool). velik kompliment je to zame, hvala... upam le, da moje otožne pesmi ne odženejo kakšnega "učenca"!
ugotavljam pa, starejši ko sem in več ko pišem (mogoče je to tudi malo vpliv drugega okolja), da imamo slovenci strašansko subtilen, lep in od dna do neba bogat jezik, z melodiko, ki kot ulita odraža pomene nanizanih besed. i like it! a lot!
(ni čudno, da smo menda narod pesnikov).
tudi jaz se zaustavljam na tvojem blogu. in tiho uživam (in se tudi zamislim kdaj).

bodi lepo,
a.

Tevži said...

V tišini poslavljajočega se dneva,
te med tvojo skrivnostnostjo
in svojim hrepenenjem
iščem.
Ko so na mojih poteh
le negibne sence,
stopinje brez življenja,
slepi rob globeli,
si ti kot vez,
ki neutrudljivo povezuje
skrajne meje naših poti.
Vsak večer božaš rane
in v jutru kot pomlad
prebujaš z novim plamenom,
razpetim med bregovoma,
kjer je edino virtualnost most,
ki povezuje.

V tišini utrudljivega iskanja
napolnjuješ z milino moje oči,
z upanjem srce,
s pogumom korak,
da je pesem kakor morje,
kot šumenje svežih valov,
kot orlov let skozi nebo
obdan s tvojo mislijo.

Si in te ni.
Z žarki v tisoče smeri,
odsotnost tvoje navzočnosti.

Vse najlepše ob tvojem prazniku, dragi Aleks! Da bi bilo življenje prežeto s tistim po čemer hrepeniš vsako jutro in vsak večer! Vse dobro!

Matevž

aleks said...

dragi Matevž, najlepša hvala za to prečudovito pesem, res si mojster besede!

v ogledalu duš
zasije s poezijo
duša matevža

naj bo lepo tudi tvoje valentinovo,
a.

Anonymous said...

Jaz tudi, zmeraj na jug.

Zelo moja tale Pesem.

Bodi, Aleks!

Svetloba

aleks said...

J je moj.
ja.

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.