vinjeta

rad te imam
kakor nekoč,
čeprav ne vidiš več zvezd
v noči mojih oči,

in moje besede votlo
odmevajo v tvoji duši,
kot da so med potjo
izgubile pomen.

še vedno čutim, kako ti bije srce,
kadar ljubiš,
in kadar sam prazniš buteljko za dva,
a ne napolniš praznine.

nisem pozabil, kaj govori tvoj dotik,
kadar mi sreča obrne hrbet,
in vračam se k tvoji bolesti kot morje,
ki ve in razume vse.

rad te imam kakor nekoč.
dal sem ti sebe,
in ti si me vzel,
za zmeraj.

© Aleks 2020



Datum objave: 3. 2. 2020

8 comments:

Jan said...

Ne zameri Aleks - ampak kaj pa, če bi (tudi?) ti pozbil nanj? Včasih nas pač kdo tudi ni vreden, čeprav (si) je to težko priznati.
Kakorkoli, bodi mi lepo.
LPJan

Jan said...

Pa veselo Valentinovo, dragi naš pesnik :-)
LPJan

Anonymous said...

Lepa vinjeta :-)
Mnogo ljubša od tiste za avto ;-)

lp, bralec

Professor said...

Odlično za pesem :-), za pojavljanje pa minus :-(
Daj no, ne pozabi na nas! Lasi niso lepi, pa kakšna lepa pesem prav pride.
Professor

aleks said...

dragi moji,

res sem bil prepričan, da v teh časih nihče ne pogreša pesmi, kaj šele mene… bralec, 2x Jan, Professor, res hvala.

bom objavil. obljubim.

držite se in vse dobro,
a.

Anonymous said...

Često pridem sem na obisk, ne iz navade, zaradi potrebe po osvežitvi in vzdrževanju lepih spominov. Tudi v teh časih. Ne bom opisoval kakšnih, saj jih (pre)dobro občutiš. A pomenljivo, tiho si. Kar razumem kot zgovorno tišino. Pogrešam(o) te, rad(i) bi te bral(i), slišal(i)....občutil(i) in upal(i).
Mislim(o) te! Šur da te!

LP. Zvesti bralec.

Matevž said...

3.2.2020. Kako daleč je ta datum. Koliko dogodkov se je zgodilo v tem času. Koliko smrti in rojstev. Koliko smehljajev in žalosti. A vendar ljubezen ostaja. Ostaja tudi življenje, ki si ga ne more vsak krojiti po svoje. In ostaja tudi Aleksova pesem. Pesem, ki si jo lahko vsak bralec, ki je kdaj ljubil, vzame kot svojo. Pesem, ki jo lahko začutiš v vsakem trenutku dneva.
Enkrat pred leti sem ti že napisal, da je tvoja poezija zame kot Biblija. Vsak dan se vračam k njej, ker me napolnjuje, ker mi, kljub mnogi žalosti, daje pogum, daje neko moč, ki si je sicer ne znam razlagati, pa vendar!
3.2.2020. Kako daleč je ta datum. Kako pogrešam tvoje besede Aleks!

Matevž

aleks said...

dragi Matevž, dragi zvesti bralec, hvala obema za tople in vzpodbudne besede v tem mrzlem času. res mi je lepo, da sta se mi oglasila. da se vračata sem.

pesem je (čeprav morda ni... ne bo... kaj vem... najbolj zadeta?). spomini so. na nek drugi, drugačen čas.

zadnja kaplja vranca iz zaloge nocoj. in rojstni dan keitha jarretta.

nisem hotel pisati o strahu. niti o smrti.

upam, da se še beremo.

bodita dobro. pazita nase, oba. zelo.
a.

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.