deževni triptih
(tri pesmi kar tako)
popotna bisaga
slane kaplje spirajo
sledove srca
v ogledalu iz besed
črne oči
zrcalijo samoto
dež poljublja sonce
mavrica na nebu moje pesmi
stoji na glavi
slane kaplje spirajo
sledove srca
v ogledalu iz besed
črne oči
zrcalijo samoto
dež poljublja sonce
mavrica na nebu moje pesmi
stoji na glavi
(pa še četrta, spisana kasneje, ne kar tako)
objem božajočih besed
lonec zlata
na koncu mavrice
a hug of caressing words
a pot of gold
at the end of the rainbow
zagrljaj milujućih riječi
ćup zlata
na kraju duge
© Aleks 2009
Datum objave: 5. 8. 2009
12 comments:
Nasmehnila sem se :) To ni res! kako smo včasih povezani...
Prevečkrat se mi to dogaja... Ravno sem pisala o na glavo postavljenem svetu - ne da bi videla prej tvojih pesmic. Oziroma sem zapisala tako:
Včasih so princi reševali princeze… In danes? Vse je na glavo obrnjeno.
Se bo treba postaviti nazaj na pravo mesto? Oz. svet. :)))
Povej mi kako?
Nočko ... lep jutrišnji dan ti želim.
Drugi haiku je fantasticen, Aleks.
Le hiter pozdrav pred Granado in Lorco.
D
-@ Vilinček: no ja, za tapravo mavrico bi po moje že moralo sonce poljubit dež in ne obratno ;)
lepo se imej tudi ti!
-@ Neikka, najprej hvala, seveda :)
te tri so mi bilie najbolj blizu od pesmic, ki jih je pisal dež...
(ena pa je kasneje prišla s soncem)
pozdrav Granadi, objem Federicu. lepo potuj(te)!
Še dodatni haiku. Ta mi je pa všeč - zveni pravljično.
Pozabila že njeno vsebino. A zdi se mi, da je bil škrat tisti, ki je čuval lonec z zlatom.
Morala bi jo poiskati (ne vem, če je na netu) oz. še enkrat prebrati.
To sem sedaj potegnila iz spominov... moje otroštvo, a je predaleč in sem pozabila vsebino.
Zanimivo.
Tale zadnji mi je zelo všeč. In tvoja poezija je vedno tako skrivnostna ... nekako te povleče vase ... Rada te berem, zelo.
Praviš, da mora sonce poljubiti dež ...
Krasen vikend ti želim Aleks... vse, ve najlepše zate.
Tudi jaz sem najbolj navdušen nad drugim haikujem. Besede kot zrcalo oči. Včasih ne uspemo izraziti vsega, kar vidimo v očeh, tako kot nobeno ogledalo ni popolno. Je pa zato ta metafora toliko bolj popolna, točna:)
Lep vikend ti želim,
Domen
-@ Vilinček, meni je tudi fajn, svetel mi je :)
ja, legenda pravi, da je na koncu mavrice skrit lonec zlata... no, jz sem enega našel na koncu svoje narobe obrnjene mavrice včeraj :)
tudi ti se lepo imej!
-@ Domen, hvala :)
(mogoče je ta, drugi, res najbolj moj... iz tistega temnega mene. ampak potem mi je nekdo vrnil nasmeh na obraz :)
lep konec tedna tudi tebi!
Naj te drži ves vikend ;))
Vilinček, hvala, tudi tebi, in vsem :)
Ne vem, če se tako poljublja dež... a jaz sem poizkusila - in to naredila, kar namesto sončka ;)))
Fajn, fajn mi bodi... uživaj na svoji strani :))
Joe Cocker - N’Oubliez Jamais
http://www.youtube.com/watch?v=MBpyuYgfCWA
Dotikam se ustnic,
še niso zaspale …
S kazalcem na roki:
“Bolj tiho! ”
jim pravim.
Čeprav je pokončen
in zoper se stavim,
pa vendar se z njim
bi le rade igrale.
Ne! Nočejo spati.
Še nočejo spati.
Nemirne in žive …
Kako da zorijo?
Preveč so igrive!
Otročje … nezrele,
uporne in smele.
Zakaj so zardele?
So mar sramežljive?
Le kaj si želijo?
Ker nočejo spati!?
Še nočejo spati …
Mirim jih in božam …
Počutim se krivo!
Morda pa uspavam
jih vsaj za trenutek,
pa vase me vsrka
neznani občutek …
Le kaj me to draži?
Je mar nalezljivo?
Ker nočejo spati!?
Še nočejo spati …
Ne dam se žgečkati,
zapletati v mreže.
Jih moram prodati?
Res prava so zgaga!
Pa pridem do praga …
Morda pa pomaga?
Se moram res vdati?
Poljub me odveže.
Ker nočejo spati!?
Še nočejo spati …
Aleks, zadnja kitica meni najbolj poje.
Še naprej poletjuj!
Svetloba
-@ Svetloba, hvala :)
uživaj v poletju!
-@ Vilinček, hvala tudi tebi... lepi, zelo lepi verzi, všeč mi je tudi motiv pesmi :)
moje ustnice pogosto nočejo spati, in poljube imam strašno rad; najraje dolgo poljubljanje nežnih, mehkih, polnih ustnic
Tudi jaz :)
Post a Comment