za dan poezije
I
molk je zlato
trdijo modri
zlata zrna tišine
padajo v pesnikove pesmi
kakor razbeljeni cvetovi drevesa
in vžigajo samoto
v prazno srce
II
ko umolkne tišina
umrejo pesmi
na pogorišču duše
ostane samo pepel
leden kot sanje
iz katerih
ni prebujenja
© Aleks 2019
Datum objave: 21. 3. 2019
8 comments:
Boleča govorica bolečine.
Molčeča v ljubezni, ki ostaja tudi na pogorišču duše.
Drži se Aleks.
Matevž
včasih bolečina govori tudi zaradi molka. včasih si želim, da bi umolknila. a pogosto tudi povsem nepričakovano spregovori.
hvala, ker si spet tu.
drži se tudi ti.
a.
Upam, dragi moj in naš Aleks, da je bil tvoj dan poezije lep :-)
Predvsem, manj otožen kot govorijo ti verzi!
LPJan
-@ ej, dragi Jan, a veš, da je bilo po svoje zabavno in ne-običajno; napisal sem par prigodnih, malce udarniško-socrealističnih verzov za mojo projektno delovno skupino, v kateri se res fajn počutim (čeprav sem potem moral zahodnjakom razlagat, kaj je bil socrealizem v literaturi in kaj udarništvo). mala aleksarija? mogoče!
-@ dragi Matevž, za zdaj tukaj le hvala za tvoje tri komentarje pri letošnjih pesmih, kot vedno razmišljajoče in tudi prijazne; objavil sem jih že in bom tudi odpisal nanje, takoj, ko pridem nazaj.
lepo lepo bodi/-ta/-te,
a.
Saj veš, Aleks, da sem vsak dan tukaj. Le bilo je nekaj časa, ko so besede umolknile, njih glas je bila bolečina, poljub jutra je bil zavit v mrak.
Tudi ti, in drugi vabljen na moja utrinjanja (utrinjanja.blogspot). Vesel bom vsakega dotika!
Lepo bodi,
Matevž
Lepo se imej Aleks in upam, da se kmalu vrneš Bolečina naj umolkne, ampak tvoja pesem pa ne!
To ni prviaprilska misel :-)
lp, bralec
Aleks, mogoče bi ne bilo slabo, da napišeš še kaj za prvi pomladni dan; da te malo obsije sonce in razvedri :-)
(Čeprav tukaj pravkar dežuje, v aprilskem stilu...
Za Dan poezije (za Za dan poezije) pa seveda odlično!
Lepo se imej,
Professor
-@ dragi Professor, tudi sonce še pride na svoj račun… upam!
-@ dragi bralec, hvala za tvojo neprviaprilsko misel (željo)! kot vidiš, spet brbotam tu.
-@ dragi Matevž, hudo je, ko bolečina ne more spregovoriti (tudi moja ne more zmeraj, niti v pesmi ne… ali pa vsaj ne do najglobljih črnin). pridem na utrinanja, saj veš, da rad prebiram tvoje pesmi že od nekdaj.
hvala vsem in lepo bodite,
a.
Post a Comment