stisk

veš.
jaz sem zate.

moja dlan.
v nežnost ovita jedkanica življenja
odplavlja grenkobo minljivosti v tebi.
ni je strah sprejeti tvoje bolečine,
vanjo lovim bridko roso tvojih deževnih noči,
vpijam jo vase in jo spreminjam v pesem.

vem.
ti si zame.

tvoja dlan.
z mehkobo barv jesenskega listja
briše melanholijo meglenega popoldneva.
zaprta varuje smisel obstoja mojih besed,
odprta se z nasmehom daruje tišinam
mojega lačnega nemira.

roka v roki.
magično srečanje sanj
na križišču golih poti obstoja,
kot ples v temi.
dotik topline,
poljub ljubezni.

bližina v samoti.
dva,
a vendar eno.
samota v bližini.
eno,
a vendar dva.

© Aleks 2007

(zanj, ki je navdihnil te stihe)


temni krvnik

poljubil si ga,
s preklanim jezikom kače
si omrtvičil njegove besede,
strup na njegovih ustnicah
si brezskrbno obrisal s hrbtom svoje dlani,
režal si se njegovemu molku
s pijanim posmehom krvnika,
temnega krvnika
ljubezni.

mrtve sence tvojega diha
so pogasile žar
njegovih mehkih objemov,
počrnele ostanke pravljic
z oskrunjenega ognjišča sanj
si raztrosil na rob sveta, brez milosti,
s spačenim nasmehom krvnika,
temnega krvnika
ljubezni.

z nedolžnostjo otroka,
z nežnostjo angela
je zaupljivo zdrsnil v tvoje naročje
(pustil si mu),
izkljuval si mu oči,
da ne bi več videl poletja,
izpljunil si njegov slepi pogled
z mračno kletvijo krvnika,
temnega krvnika
ljubezni.

ostro kakor strah
si zarisal trpljenje na njegovo telo,
iztrgal si mu srce
in ga zmagoslavno dvignil v zrak
(kakor novorojeno dete),
s krvavimi prsti si v noč izpisoval znamenja pogubljenja,
pel si njegovo smrt
z brezumno bolečino krvnika,
temnega krvnika
ljubezni.

© Aleks 2007

moja dežela gori / my country is burning

moja dežela gori

(moji Grčiji)

moja dežela gori.
ogenj golta sledi
nekega davnega potepanja,
ko sem se zaljubil
v vrtoglavi objem tvojih oči,
v vročico tvojih zanosnih poljubov,
v mehkobo tvojega jezika,
v tvoj s'agapo.
rekel si mi,
dal ti bom to deželo,
položil ti jo bom v srce,
da je ne boš nikoli pozabil,
in dal si mi jo za vedno,
njeno dušo,
njeno svetlobo,
njeno moč.
s poezijo svojega telesa
si v steze mojega spominjanja
zarisal slano modrino njenega neba,
pogum njenih pesmi,
ponos njenih moških,
lepih in temnih kot bolečina ljubezni,
ki ni mogla obstati,
čeprav sem bil tvoj (in ti moj),
ko sva gorela midva,
na belih ranah zgodovine,
kjer si zame oživljal stare legende,
v senci oljk,
kjer sem se skozi tvoje dlani dotikal oblakov,
med zgodbami in junaki tvoje domovine,
ki je postala moja,
ki je ostala moja,
kot tisto noro poletje,
ko sva vso svojo strast
vžgala v mlečni soj plamenov
nekega pozabljenega svetilnika,
ki še vedno odseva naju
na najlepšem otoku sveta.

nocoj jokam tvojo žalost.
ne zameri mi.
ničesar nočem od tebe.
samo moje solze vzemi,
naj pogasijo rdeče zublje
in ugasnejo tvoje gorje
v temi.

© Aleks 2007

my country is burning

(to my Greece)

my country is burning.
fire is devouring the trails
of a distant journey
when i fell in love
with the dizzy embraces of your eyes
with the fever of your passionate kisses
with the tenderness of your language
with your s'agapo.
you said,
i'll give you this country,
i'll put it into your heart,
so you'll never forget it,
and you gave it to me for good,
its soul,
its brightness,
its strength.
with the poesy of your body
you wrote down into the paths of my remembrance
the salt blueness of its skies,
courage of its songs,
pride of its men,
beautiful and dark as the pain of love
that couldn't survive
albeit i was yours (and you were mine),
when we were burning
on the white wounds of history
where you resurrected the old legends of the past,
in the shadow of olive trees
where i touched the clouds through your palms,
amidst the stories and heroes of your homeland
that has become mine
that will always be mine
as that deranged summer
when we burned our passions
into the milky flames
of a long-forgotten lighthouse
that is still reflecting us
on the most beautiful island in the world.

tonight i'm crying your sorrow.
don't take it amiss.
i don't want anything from you.
just please take my tears,
let them extinguish the flames
and switch off your grief
in the dark.

© Aleks 2007

... in še potem

nocoj
si moja edina pesem,
vanjo so položene vse tvoje besede
(davna svetloba večne modrosti se preliva v njih),
vabijo me, da zaspim,
za zmeraj zapreden v mehkobo nemira
tvojih bleščečih zvezd, ki se lesketajo na mojem nebu,
kadar zaprem oči.

kadar zaprem oči,
si moj edini pogled,
poljubljam ga s svojim življenjem
(vroči pesek časa me nosi v neskončnost),
v večernem mraku prihajaš k meni s šepetom vetra,
v črni žamet noči
tkem zlate niti sonca,
ko objemam tvoje sanje.

ko objemam tvoje sanje,
si moje edino vesolje,
prepletaš se z menoj
(vse pomene sveta lahko sestavim iz tvojega imena),
nosim te v sebi,
moj je krik tvoje bolečine v temi in smeh tvoje duše je moj,
za vedno,
tako kot ti.

© Aleks 2007

(to someone special)

povodni mož

dolgi zeleni kodri alg sargaškega morja,
dlani mladih žab,
plavutke, ki jih ne morem sezuti,
vonj sončnega vzhoda ribičev iz suqueta,
raskavi smeh viharja,
ogrnjen v barve otožnega žada,
ostudni mož,
povodni mož.

gledam te

oblečen le v svoje belo telo
se v nočeh brez sna
ljubiš z valovi mojih kraljestev,
dotikam se te s pogledi,
ti me slutiš v globinah,
bojiš se moje podobe
strašnega moža,
povodnega moža.

želim si te

s srebrnim zvenom harfe te vabim
v grad iz rdečih koral
(med školjke na dnu morja sem ga skril),
tedaj potoneš v temo mojih rek,
v katedrale mojih strasti,
zgrajene na pesku neskončnega hrepenenja
zaljubljenega moža,
povodnega moža.

imam te

držim te v naročju, zaprtih oči,
drhtiš, ker ne moreš živeti,
s poljubom bi te začaral,
a vrnem ti dih in te zapustim
na belem produ sveta tvoje lepote,
med zakladi s potopljenih galej,
žalostni mož,
povodni mož.

ljubim te

kot te ni še nihče.
v cvetove lokvanjev lovim tvoje sence,
vnebovzetje vstaja v meni,
ko odhajaš, ovit v mojo ljubezen,
besneče šumenje naraslih voda so moje solze,
v njem utripa vsa bolečina
osamljenega moža,
povodnega moža.

© Aleks 2007

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.