kapitulacija?
ob robu niča
zatajijo besede
niti najbolj vroč krik
ne odmrzne sredice srca
sanje
kot zogleneli metulji
zdrobljeni v prah padajo
na strto lupino duše
na dnu pozabljenega lista
manjka samo še
(izpisan s peresom)
moj podpis
© Aleks 2019
Datum objave: 5. 2. 2019
6 comments:
Hvala Bogu za pesnika v tebi.
Mnogi od tistih, ki pobirajo nagrade, v glavnem to - niso.So eno veliko razocaranje.
Pesem je polna srcnosti, ima tako cudovito dodelan ritem, tako bogate metafore, zivo zgodbo bolecine, ki pretrese. Se dotakne. Je pristna in redkobesedna. Nekaj besed in je tu, ziva, med nami.
Nikar ne kapituliraj, ne se, Aleks.
Treba je iti se globlje, da vzleti nov metulj.
Vsekakor prekrasna pesem. In da ne pozabim, izjemen pesnik si. Moj favorit, cetudi se ne oglasam pogosto in mesece ne pridem.
A vem, da si in sem srecna, da si in pises.
Velik objem na dan kulture. Cigave, ne vem,
dragica
Aleks, da ne bi niti slučajno... Don't you dare!
(Si drznem zapisat, ker malo si pa tudi od nas!)
LPJan
draga Dragica (všeč mi je ta tvoj, čarna… tudi čarni fantje so, veš… začarani in čarobni), hvala za tale komentar, čeprav zardevam in malo odvračam pogled… kaj naj rečem drugega kot to, da v pesmi dajem sebe, svojo dušo, kakršnakoli pač že je (ne glih najboljša).
o, saj tudi jz prihajam na tvojo spletno stran, veliko pozitivne energije je tam.
lepo bodi,
a.
-@ Jan, ne bom. not yet, anyway.
(a sem?)
lp,
aleks
Dragi Aleks, nekoč si zapisal:
»stisk v temi
ljubezen celi
zlomljena krila ptice«
Saj veš, da ti vsak trenutek mojega in tvojega dne želim da bi znal
»Živeti, trpeti (če ti življenje to ponudi) in ostati«. Ostati zaradi nas, ki te imamo radi! In da bi ljubezen ali stisk dlani vedno znova zacelila strto lupino duše!
Matevž
sem res to napisal? najbrž je res bilo tako, takrat... ali pa sem jaz vsaj tako čutil...
lp, a.
Post a Comment