preden zvečer zaspiš
preden zvečer zaspiš,
zapri oči
in zapleši
pod sveže umitim nebom,
modrim kakor globoke oči morja,
med pomežiki zvezd,
sam s seboj.
izpleši težo
iztekajočega se dneva,
in se nasmehni vsemu,
kar ti je uspelo ta dan.
za zaprtimi vekami
barvaj življenje
vsak dan z močnejšimi barvami.
spomni se
vseh lepot na vsakdanjih poteh.
sprehodi se
skozi slane okuse moških solza
na svojih ustnicah,
ujemi v dlan
prvi topli pomladni dež z obljubo poletja,
znova zdrsni po božajočih besedah
v knjigi z naslovom pesmi
in se dotakni
vonja jasmina v laseh fanta,
ki te je opazoval, ko je mislil,
da gledaš stran,
pa je za teboj poslal plah poljub,
ko si šel naprej.
(mogoče si se še enkrat ozrl?)
preden vstopiš v sanje,
tiste zaresne, mehke,
ki nosijo mir v srce,
prisluhni še enkrat,
kako pod tvojimi prsti zvenijo tipke klavirja,
tista stara, poznana glasba mladosti,
ko so strasti še neraziskane obljube,
kakor jutro,
ki počasi odgrinja zaveso novega dne,
v katerem si ti,
samo ti,
dramaturg svoje predstave,
kjer so nične
vse pogodbe s hudičem,
in kjer ti nihče
in nič
ne more vzeti,
česar sam nočeš dati,
ker je duša tvoja
in tvoje telo.
© Aleks 2022
Datum objave: 31. 3. 2022
12 comments:
Dragi Aleks, kako nežno poboža tvoja pesem. Kakor bi šle močne a vendar nežne fantovske roke skozi kuštrave lase drugega fanta in s tem, pred nočjo, prebudile vsa nedokončana hrepenenja v duši in telesu. Besede napolnijo mojo puščavo, osvetlijo večer v duhu svobode, četudi z bolečino samote in spregovorijo v jeziku ljubezni in zahvale.
Pesem, še bolje meditacija, je kot »Hvalnica imetju časa« (naslov sem si sposodil od enega drugega pesnika), ker mi zares fantastično povzame globino in govorico zapisanega. Preprosto te objame in povabi v oazo miru, kjer trenutke dneva obogatiš in ovekovečiš s hvaležnostjo in svobodo.
Hvala ti!
Matevž
oj, dragi Matevž, včasih, ko berem tvoje res lepe komentarje, pomislim, dobro, da pišem samo pesmi in ne literarnih ocen, ker mislim, da jih s takimi besedami ne bi nikoli znal.
hvalnica imetju časa (lahko kaj več? pesnik / besedilo?) je prav intriganten naslov, ki lahko pomeni marsikaj v precejšnjem razponu. zdajle sem pomislil, da morda imeti čas pomeni, da z otroško intuitivnostjo v sebi na polno doživimo lepoto trenutkov in jih zmoremo z odraslim razumevanjem priklicati v spomin in podoživeti. nekako to paše k tej pesmi, a ne?
hvala tebi!
želim ti lep večer,
a.
Eh dragi Aleks, moji komentarji so le odsev mojih občutenj ob prebiranju tvojih pesmi. Na strokovne literarne ocene se ne spoznam, čeprav roko na srce, kar sem jih sam prejel ob moji poeziji, je bilo velikokrat brez repa in glave. Pač kar nekaj na listu papirja.
Hvalnica imetju časa. Pesem, pesnika in frančiškana p. Pavleta Jakop, ki je trenutno župnik na tromostovju v Ljubljani. Pred leti je vsak mesec v tedniku Družina izšla njegova pesem. Potem so žal prenehali izdajati. Žal tudi nima kakšnega bloga na katerem bi bilo moč prebirati njegove besede. Bom pa zate in za vse tvoje obiskovalce prepisal to pesem.
HVALNICA IMETJU ČASA
Sedaj imam čas
In lahko zares živim.
S teboj, luna, bom sanjal tišino,
ko boš romala nad gorami,
s teboj bom poskakoval, studenec,
ko boš prepeval čez kamne,
s teboj bom šumel, breza,
ko se boš objemala z vetrom,
z vami se bom lesketal, trave,
ko se boste v jutru poljubljale s soncem,
s tvojimi valovi, morje,
bom v plimi butal v skale,
z vami, ptice, bom letel v nebo
in se lovil v oblakih,
z vami, angeli, bom bedel nad otroki,
ko jim boste iz nebes prinašali sanje,
z vami, otroci, bom lovil metulje,
ko boste utekli nadzoru staršev,
z vami, mladi, bom skakal čez jarke,
ko boste hiteli v objem svobode,
z vami, babice, bom poklepetal ob poti,
ko si boste izmenjavali novice,
z vami, pobožni, bom poklekal,
ko boste s solzami izrekali prošnje …
Z vsemi bom slavil Gospoda
in se z vami zahvaljeval za imetje časa,
za to milost brezdelja,
za ta molk in tišino,
za te peruti volje in veselja,
za to vrnjeno bližino in občutljivost,
za to opijanjenost z lepoto,
za te medene tedne s Teboj!
(p. Pavle Jakop)
In tako kot si zapisal, Aleks, imeti čas pomeni (tudi zame) prebuditi otroka v sebi in ga zreti s pogledom odraslega.
Matevž
Aleks!
Zelo dobra pesem.
Bojim se, da bom malček »brcnila v temo« vendar, kot ženski (zagotovo pa veš, kakšen je dandanes položaj žensk marsikje na svetu), pa mi je najbolj močen zadnji del (citirano):
»in kjer ti nihče
in nič
ne more vzeti,
česar sam nočeš dati,
ker je duša tvoja
in tvoje telo.«
B. R., bralci (velja tudi za bralke) pri branju poezije nikoli ne morejo brcniti v temo. poezija vsakomur daje, kar najde v njej.
hvala,
aleks
Odlično ze takoj na začetku:-)
To pesem pa sem moral večkrat prebrati. Tudi komentarja obeh dveh predhodnikov sem vzel v ozir.
Moj vtis: razčlovečeni (delovni) človek našega časa. In to skoraj pred 1. majem ;-)
Lepo se imej!
Professor
-@ Matevž, najlepša hvala za trud, res me je zanimalo; seveda so možne različne interpretacije, a pomoje sem si kar dobro razlagal naslov!
lepo lepo se imej,
a.
-@ Professor, hvala tudi tebi, za odlično oceno in za tvoj zanimiv predprvomajski pogled. pesem, ki vzpodbudi več pogledov, je pomoje ok…
tudi ti bodi lepo,
a.
Dragi Aleks!
Menim, da je to ena tvojih najlepših ali najboljših pesmi. Posebej del s spominjanjem, ki pa je mene najbolj ganil.
"sprehodi se
skozi slane okuse moških solza
na svojih ustnicah,"
Ne vem, koliko si star; mogoče se še niti sam ne zavedaš, kaj si napisal...
Hvala ti.
lp, bralec
najbrž res kdaj niti sam ne vem, kaj sem napisal...
hvala, bralec, za prijazen komentar. lepo, da se te je pesem dotaknila.
vse dobro vsem,
aleks
ej, bralec, koliko sem jz star? ravno prav za svoja leta, seveda...
lp,
a.
Zanalašč sem s svojim komentarjem malo čakal... Ta tvoja pesem mi je pustila globok vtis. In imam občutek - kakor da ima po svoje vsak komentar prav.
Bravo Aleks!!!
LPJan
o, Jan, najlepša hvala! mislim, da si to odlično povedal, "kakor da ima po svoje vsak komentar prav". tudi ti.
lepo bodi(te),
a.
Post a Comment