vzporedni čas
kdaj kdo izstopi iz tvojega vlaka,
čeprav si želiš, da ne bi.
sčasoma znova najdeš izzive v delu,
spoznavaš nove ljudi,
morda koga vzljubiš,
sklepaš nova prijateljstva.
a delček tebe
o(b)stane v vzporednem času,
kakor bi bil zamrznjen,
ker imaš še naprej enako rad,
in hkrati živ, ker živé v njem tvoji spomini,
in misli in sanje vseh barv in oblik.
vzporedni čas ni izgubljeni čas,
ampak čas, ki je skupen... za enega.
življenje se včasih odloči drugače kot pesnik,
ki sanja srečne konce za vse.
da se vrne,
da je, kakor da ni nikoli odšel.
© Aleks 2022
Datum objave: 11. 3. 2022
9 comments:
Tako veš, Aleks, da je moje prvo jutranje prebiranje, prebiranje tvoje poezije, zato tudi te pesmi nisem zgrešil. Kot brevir za nekoga drugega. In verjamem, da je še veliko takih meni podobnih.
Sam menim, da je prav da pesem pustiš. Paše tudi v ta čas, čeravno je bila zapisana prej. Mnogi verjetno doživljajo podobno, kot si zapisal ali pa še strašnejše. Mislim pa, da jo Vzporedni čas ne ravno prekrije ampak jo dopolni. Ne glede na časovnico, kdaj je bila katera zapisana, lahko iz ene in druge potegnem trenutke, ki se dopolnjujejo.
In ja …, mnogi se bodo v obeh našli. Tudi jaz sem se!
Matevž
dragi Matevž,
hvala ti za tvoj komentar k unbeautiful madness.
v tem trenutku mi veliko pomeni, da je nekdo tisto pesem prebral in jo osmislil – tudi s tem, kar sem zapisal (dodal) na milovanjih.
unbeautiful madness je bila že zapisana (vsaj začasnemu) umiku, a sem se nazadnje odločil, da jo vseeno pustim in samo prekrijem z drugo; ta je bila sicer spisana že pred vojno in sem jo prav v tistih dneh nameraval dodati na blog... mogoče je prav, da zvok goslic sedaj utiša (morda malce trpka (?)) prosojna tančica vzporednega časa...
hvala še enkrat, res.
aleks
hvala, Matevž; vem, da nobena od obeh pesmi ni glih vesela; verjamem pa, da vzporedni čas najbrž pozna marsikdo iz lastne izkušnje.
tudi jaz.
spomnim se celo, ob kateri priliki me je prvič prešinilo, lej, stari, pa ti živiš še v enem, vzporednem času, na neki točki zaustavljenem (nikakor, nikoli: končanem), a v tebi še kako živem, saj si kot skoz v dialogu,,, (upam, da je v pesmi to bolje povedano).
mogoče pa sem res (kot je včasih znala pasti (nagajivo mišljena) pripomba, samo (malo?) nor. kakorkoli...
lepo bodi!
a.
Oj, Aleks, Aleks!
Obe pesmi sem prebral; ena, nežno-otožna, druga ostra, obe pa odlično napisani!
Pozdrav
Professor
hvala, Professor!
pozdrav nazaj,
a.
Dragi Aleks!
Prebral obe pesmi, ki se (po Matevžu) nekako dopolnjujeta (ja, mogoče pa res). Unbeautiful madness je težka. Skoraj kruta do sebe, pa tudi če je samo v sanjah. Vzporedni čas: poetično prikazan, v bistvu tudi boleč. Lepa želja pesnika na koncu...
Lepo te pozdravlja
Kr En
-@ Jan, včasih, veš, je pa vseeno lepo... tako da mogoče (še) ne... vsekakor pa, hvala ti!
-@ Kr En (jao, nick!!!), tudi tebi hvala. si lepo "ujel" obe pesmi…
vsem pa želim en res lep dan poezije,
a.
Dan poezije le lep, če lahko beremo dobre pesnike. Kar Aleks vsekakor je :-)
lp, bralec
no, če že ne ravno na dan, pa vsaj v bližini dneva poezije, lahko tudi pesnik reče, da je bralna publika fajn.
hvala vsem,
a.
Post a Comment