17.9.12

dva

s. je štirinajst let starejši od mene.
lep je,
na svoj divji, neukročeni način,
visok in močan,
z dolgo brazgotino na stegnu
in sledovi šivov nad obrvjo
(tja ga kdaj nežno poljubim za lahko noč).
globoke oči v odtenkih zelene krvi stoletnih
gozdov iz domovine
odsevajo dušo z modrostjo starih dreves.
rane v nji
pekoča žrela spominjanj, črna in večna.
ponoči ga prebujajo streli
(in ne, kakor mene, izdajalsko srce),
a ko se nasmehne,
njegov obraz zažari
kakor sončnica v polnem razcvetu.

rad je z menoj,
ker brez besed
prisluhnem njegovi tišini
in znam molče
prebrati v njegovih velikih zenicah
strah,
da je morda preživel
napačen človek.
samo njemu,
samo tedaj,
dovolim,
da vstopi v mojo bližino,
da mu je mar. zame.

kdaj pa kdaj spi pri meni.
stisnjen v njegov napol medvedji objem
skupaj z njim
iščem toplino noči.
včasih me vpraša,
potihoma, skoraj neslišno,
zakaj.
zakaj ne poslušam glasbe, ko imam vendar rad ptice,
zakaj sem v parku požiral solze ob pesmi jesenskega listja,
zakaj nikdar ne pokličem domov
(v njegovem jeziku zveni to drugače kot v mojem).
četudi nikoli ne rečem ničesar,
sluti,
da bežim pred seboj.
poboža me po laseh,
in zašepeta, z glasom božajočega vetra,
veš, so spomini,
ki jih lahko
preraste samo življenje...
čeprav razume,
prav tako dobro kot jaz,
da razparane sanje mrtvih
ne morejo več
vzbrsteti.

ko bo odšel, bom jokal.
zdaj to že vem.

© Aleks 2012

12 comments:

tjaž said...

Govorica bolečine …
Ja, čist prava oznaka za to pesem. Boli.
A hkrati lepa! Drži se!

aleks said...

bila je to govorica tišine, a se mi zdi (gledano tudi za nazaj), da je tišina vedno (bila) bolečina, četudi je kdaj govorila. kdaj govori. zato je (pomoje) tudi pesem boleča. če je lepa, pa sodijo bralci, saj veš.
lepo bodi!

© dragica said...

ojla, pesnik,

malo se potikam okrog, komentiram skoraj nikjer vec, a k tebi rada pridem prebirat, posebno energijo znas stkati v tvoje verze:)
Pravzaprav je to mojstrstvo umetnistva, ponudi jed na popolnoma drug nacin kot vcasih!
Jaz ne objavljam skoraj nic vec, a pisem in si shranjujem za neko zbirko nekoc...

Objem in pazi nase! D

Kajči* said...

ne samo lepa, prečudovita je.
Aleks, tvoje pesmi in zgodbe me ganejo vedno znova in znova..

Kajči* said...

ne lepa, prečudovita je.
Aleks, tvoje pesmi in zgodbe se me vedno znova dotaknejo. čutim te.

aleks said...

-@ Dragica, pozdravljena! Je lepo, da se vsaj vsake toliko časa spet beremo (tudi jaz še zaidem na poigravnja, pa še kakšen blog...).
Ponuditi bolečino v pesmih na tisoč in en način? Ja, to bi pa lahko bil jaz.
Piši, ker pišeš lepo; se bom že dokopal do tvoje zbirke, ko bo (do sedaj imam še vse).
tudi ti bodi dobro!

-@ Kajči*, hvala, da bereš, hvala, da si se oglasila. lepo.

aleks said...

-@ Dragica: morda bi lahko rekel - če ne zveni prenapihnjeno - da so moje teme pravzaprav moje zbirke, le da se, drugače od tiskanih zbirk, še vedno pišejo...

Anonymous said...

res je lepa, Aleks. ampak konec pa ... zakaj bi odšel?

© dragica said...

Aleks,

imas cudovite pesmi! Imeti zbirke pomeni le distribucijo v javnosti in prav nic vec. Dober psnik pise iz sebe zase, ce je pa komu se vsec, je pa to milost in dotaknejo se le tistih, ki so jih vredni. Vse drugo je kic in vsi slavospevi, kako je nekdo dober, brez veze.lahko ima nekdo objavljenih se toliko zbirk, pa je kot pesnik, nula. Ti to cutis, pesmi se cutijo, ne razlagajo in odurne so mi zbirke, ki so polne razlag, pojasnjevanj...pesmi. Ce bi imela moc, bi vse to ukinila pri pesmih. Namesto cutenja se propagira razumska analiza, cefranje, za mene - prostituiranje umetnosti. Objem.

aleks said...

-@ bralec: ker vsi.....?

-@ dragica, osebno nimam ničesar proti nekaj dobre literarne teorije ali zgodovine (se mi zdi, da se da - predvsem dostikrat z vidika forme - iz nje narsikaj naučiti), strinjam pa se, da mora pesem zazveneti v meni, ali, še bolje, z menoj.
jaz vedno pišem zato, ker moram, ali pa bi me razneslo, pisati je del mene kot dihati, je pa lepo, da pesmi začutijo tudi drugi; tako nekako veš, da le nisi čisto sam, čeprav včasih čutiš tako.
(da bi kdaj sam razlagal svoje pesmi, pa sploh ne. všeč mi je, če zmorejo govoriti na veliko načinov)
/si pa že leti želim, da bi se pesmi dotaknile nekoga čisto posebnega... in jih pišem, kakor da ve zanje... /
lepo bodi, a.

Anonymous said...

eh, Aleks...
lp, bralec

aleks said...

eh, ja.

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.