9.3.14

(o)sećanja

novi beograd
krevet hotela čaršavima miriše
na suncokret na bulevaru snova
ali ja ne osećam ništa

šetnja bez karte grada
busplus i aplikacija na mom androidu
k'o da sam ovde kod kuće
ali ja ne osećam ništa

nepročitane pesme
duga iz vremena u knjižari delfi
kafa u francuskoj ulici
ali ja ne osećam ništa

med na usnama
pesnik i pobednik očima vode ljubav
u suton na kalemegdanu
ali ja ne osećam ništa

posle ponoći
muzika na skadarliji
polako se uvlači u dušu kao dim cigareta
ali ja ne osećam ništa

hodočašče u bioskop (posve intimno)
na kiosku žarko laušević druga knjiga
e moj lauše
ja ne osećam ništa

netko bi voleo da bude tu
ali ne i sa mnom
znam
ali ne osećam ništa

ali u tom ništa
sve

© Aleks 2014

14 comments:

Anonymous said...

ali u tom ništa sve

Ja.

Svetloba

Anonymous said...

meni se cini da ti osecas mnogo, mnogo toga...

aleks said...

- @dragi Matevž (odgovarjam na na željo neobjavljen komentar), najprej najlepša hvala za povezavo (naš Matevž na radiu ognjišče): http://kulturni-vecer.blogspot.com. jaz sem ti že prisluhnil, prav fajn si povedal!
in, hvala, za vse,
a.

-@ Svetloba, hvala. in - res je ja. seveda (a veš, da se še vedn spomnim tvojega bloga in tvojih pesmi)

-@ anonymous, mozda imas pravo...

aleks said...

Matevžu želim zdajle (17:55 cet) en krasen večer, in držim pesti, da mu bo drag in dragocen vsaj tako zelo, kot si sam želi (ali še bolj). tudi jaz čez pet minut odhajam na - upam - ene lepe trenutke, in predvidoma pridem nazaj jutri (pozno) ali pojutrišnjem (zgodaj).
lep preostanek vikenda vsem,
a.

Tevži said...

na razpotju
med tukaj in nikjer
ugasnem luč

Tako sem sinoči (v soboto) nekaj po 21. uri »ugasnil luč« duhovno nabitega, neverjetno umirjenega , s poezijo, fotografijo in glasbo napolnjenega kulturnega večera.
Hvala Aleks, da si bil z nami (četudi samo v mislih) in po odzivih tistih 79 ljudi je ta večer uspel čudovito!
Upam, da si se tudi ti imel lepo in da so bili tvoji trenutki prav tako čudoviti ali pa še bolj kot moji!
Fotografije z večera pa sledijo na znanem blogu tega kulturnega večera (http://kulturni-vecer.blogspot.com/)

Anonymous said...

Če si se že razglasil za čez-weekend-odstonega - upam, da ti je bil ok. In seveda dobra pesem, fantastičen zaključek. Še enkart vsaka čast aleks :-)
lp, bralec

aleks said...

-@ dragi Matevž, super, da je tvoj večer uspel (v kar sploh nisem dvomil), res sem zelo vesel zate...
lepo bodi!

-@ bralec, ja, to je ena tistih pesmi, ki sem jo skoraj napisal že na letalu, a je beseda "meso postala" šele, ko sem ji našel zaključek... in potem se je izpisala do konca takoj. hvala ti!

-@ Marevž & bralec: moj v dve jutri podaljšan večer? ni bil niti malo literaren, je pa bilo vseeno nekaj poezije v njem. malo treme in strahu. in celo kanček pričakovanja (česar nisem občutil že zelooo dolgo...). vsekakor sem se pa zjutraj ob tavelikem kapučinu domislil, kaj vse so lahko milovanja in da so v njih lahko vse barve moje svetlobe in teme.
ob tem pa bo seveda (vsaj v planu je) še veliko pesmi (in morda kakšna zgodba vmes) na izpovedih...

Professor said...

Super pesem s fenomenalnim koncem!!!!! Še ena odlična, Aleks :-)
Jaz ti želim - in upam na - še veliko tvojih pesmi.
PS In tisoč ine na noč... je res mimo? Torej nov blog? Hja, zanimivo.

Anonymous said...

Pitanje glasi: al' zasto ne osecas nista ako toliko toga osecas?

Tevži said...

"netko bi voleo da bude tu
ali ne i sa mnom
znam
ali ne osećam ništa"

Vsa pesem tako občutena, a tole še posebej! Hvala ti za (o)sećanja!

Te pa ob tem vabim na spominjanja na sobotni večer, v katerem si bil prisoten tudi ti!
Hvala za vse, dragi Aleks!

http://kulturni-vecer.blogspot.com/

Matevž

aleks said...

-@ Matevž, ali u tom ništa sve, ne pozabi... in hvala, še enkrat!

-@ anonymous, mozda bas zato, znas.

-@ Professor, najlepša hvala za to pohvalo! kot sem že napisal, je bil zaključek ključen za to pesem. milovanja niso konec, mogoče prej nov začetek, planiram še izpovedi, tudi za ptico v duši, ja...

Professor said...

Finis coronat opus :-)

Anonymous said...

Aleks :)to mi pomeni veliko, da niso pozabljene. Da nekje še so.

zdaj sama postajam pesem, počas, pa ziher;)(ker je včasih tako noro hudo in tako noro lepo, da ...)

piše(m) me življenje.

Bodi še naprej. Svetloba

aleks said...

-@ ej, Professor (nomen est omen?)
no ja, hvala, kaj pa...

-@ Svetloba, ne, niso pozabljene (skoraj neverjetno, kako veliko lepega se lahko spomnjam, vsem svojim temam nakljub) in ja, poznam ta stanja, ko ne le, da je življenje poezija, ampak resnično živiš poezijo (pa ne glih uno, ta temno...). torej predvsem: bodi lepo!

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.