mogoče boš nekega dne moral vedeti, da od nekoga si.
(ptica v duši, moj)
opolnoči
prebredem reko iz sanj
v rajskem vrtu
vzcvetim požgano drevo
na drugi strani neba se feniks
vzpne iz pepela
dan poezije
besede pesmi
so zven ljubezni
ki ne umre
© Aleks 2016
Datum objave: 21. 3. 2016
objavil aleks ob 00:37 14 komentarji
Oznake: potepanja skozi prostor in čas
DRAGI ZELENI JURIJ, ti zamujaš z dokončnim prihodom pomladi, | jz (zato) z vsakdanjico, | čeravno sem jurjevanja jako vesel. ... ...