list iz knjige spominov

posušeni cvetovi spominčic
v barvi modrine neba,

že malo zbledela fotografija
z zamrznjenim smehljajem.

drhteča roka
je s črnim peresom pisala besede spomina:

vem, da nekje si,
čeprav so obzorja drugačna,

vem, da nekje si,
ker sem jaz.


topel objem nocoj
morda ublaži bolečino.

© Aleks 2022


Datum objave: 11.12. 2022

6 comments:

Anonymous said...

Lepo spominjanje Aleks! Obudilo je tudi neke moje spomine... 'ker sem jaz' pa tudi za razmislek!

lp, bralec

aleks said...

o, najlepša hvala, bralec; saj veš, da mi je vedno fajn, kadar se pesem dotakne beročega! pa naj bo tokrat za spomin ali razmislek.

lepo bodi,
a.

Matevž said...

Kdaj pa kdaj celo spomin ublaži bolečino.

Pozdrav Aleks!

Matevž

aleks said...

dragi Matevž,
lepo misel si dodal moji pesmi; hvala ti. z bolečino izgube se borimo vsi... in čas ni najboljši zaveznik.

bodi dobro,
a.

Professor said...

Kot praviš Aleks, se vsi borimo z bolečinami ob izgubah, kar pesem odlično ubeseduje. Topel objem zagotovo pomaga.
Všeč mi je tudi naslov. Zelo povedno dopolnilo.

Pozdrav,
Professor

aleks said...

hvala, Professor, za lepo oceno. objem pomaga... a ga včasih iz strahu zadržim. ali ne dam v pravem trenutku. listi iz knjige spominov pa (pre)večkrat bolijo.

lepo bodi,
a. 

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.