metropolitan museum of art

 nenadoma se znajdem v parizu
začaran strmim
v drzne temne oči
ki me slačijo
pohlepno drsijo po moji goloti
in poljubljajo moj izgubljeni pogled
na mostu sredi mesta ob seni

malo sem bil zaljubljen vanj
rad sem božal tisto medeno telo
sladko kot datlji dežele njegovih pradedov
ko se je zmračilo
sva se ljubila pod zvezdami
na peščenih sipinah
podstrešne sobe nad trgovino

o čem sanjaš rečeš
besede raztrgajo podobo
nič takega ni odvrnem
ta akvarel mi je všeč
te objamem
(ga objamem)
in grem naprej

zunaj sediva na soncu
dan brez oblačka je kakor na sliki
z glavo na mojem ramenu
uživaš v smehu
jaz strmim v tla
pod mojimi nogami
teče sena mojih spominov

© Aleks 2009

Datum objave: 12. 10. 2009

36 comments:

DROBTINICE SVETLOBE said...

pesem ljubezni

Senna se slaci

s pogledi ljubimcev

Aleks, lepo, lepo.D

Matevž said...

Pred dnevi sem naletel na to misel:
"Ne živim življenja,
ki sem ga sanjal,
ampak sanjam življenje,
ki sem ga živel."

Kolikokrat je v realnem življenju to res!

"Z glavo na moje ramenu ..."
Kot mavrica po dežju.
Kje se pravzaprav začne in kje konča mavrica?
m

aleks said...

-@ Neikka, Pariz zna biti čaroben... še posebej, kadar odseva v kakšnih globokih temnih moških očeh :)
hvala :)

-@ Matevž, ne vem, kje se mavrica začne, vem pa, da na koncu mavrice najdeš zaklad :)
hvala tudi tebi, zelo sem vesel, da si se po dolgem času spet oglasil tu :)

VILINČEK said...

K tebi pa se še vrnem... Krasen dan ti želim :))

aleks said...

Vilinčica, vedno dobrodošla :)
lep dan tudi tebi!

VILINČEK said...

Pesem stkana iz lepih spominov, a še vedno nekako živa... reka še teče - most še vedno združuje dve duši, ki sta si "nekoč" pripadala... Kar pa seveda ne briše novega nekoč. Možnosti so še vedno odprte, tako čutim skozi tvojo pesem.

Mavrica... solze dežnih kapljic in smehljaj sončevih žarkov. Zaklad na koncu mavrice? ali se ta sploh konča... Mislim, da pobiramo cekinčke že na njeni poti. Zaklad, občutki, ki se porojevajo v nas, ko se nam prikaže na nebu. Ko jo začutimo tudi v sebi.

Nekaj malega iz moje strani..


Topel mavrični objem tako tebi Aleks, Dragici, Matevžu... vsem, ki prihajajo na tvoje strani in te imajo radi. :)

Alenka said...

"medeno telo
sladko kot datlji dežele
njegovih pradedov"

Dodajam globok vzdih ...
Slišiš?

aleks said...

-@ Vilinček, hvala za lepe misli ob pesmi :)
(odzive bralcev je vedno lepo brati, poglobljene pa še posebej :)
res je, lepe spomine imam na tiste nemirne dneve v Parizu ;)
modri pravijo, da je pomembna pot, ne cilj. najbrž je nekaj podobnega tudi z zakladom na koncu mavrice. ampak včasih ga pa le najdeš ;)
tudi ti se nadvse lepo imej!

-@ Alenka :)
slišim... in res je bilo tako.
vesel sem, da si zopet nazaj... upam, da so bili poletni trenutki polni topline in radosti.
bodi lepo,
a.

Anonymous said...

zanimivo, nekolikanj otožno, lepo :-)
lp, bralec

VILINČEK said...

Slišim utripe.
Most, ki ga je gradila
ljubezen dveh src.

Krasen teden ti želim Aleks... tako tebi kot tudi vsem tvojim :)

aleks said...

-@ bralec: ja... kot pač spomini :)
lepo bodi!

-@ Vilinček, mmm, hvala za lepe nočne verze :)
tudi ti se nadvse lepo imej :)

Domen said...

Nekaj časa me ni bilo, tudi k tebi ne. Na začetku predvsem zato, ker je imel dan 24 ur in ura 60 minut. Danes sem pa moral priti, kajti bitje ure je popolnoma ponorelo, zato sem moral malo priti družiti se z nekom, za katerega čas ni razdeljen na ure in podobne enote, torej s pesnikom. In res, znova me je navdihnila tvoja erotika, ampak to itak že veš.
Izmiliti se bo pa treba kako drugače.
Kakorkoli, ko moja ura že ravno razbija - čeprav v napačnem ritmu - in me je pripeljala (vsaj) do umetniškega orgazma, naj se pridružim nekaterim tvojim bralcem, ki so tvoj blog obogatili s svojimi umetniškimi izdelki, in svojo prvo črkarijo delim z vami. Moja prva črkarija torej:

Ti si,
mene ni.
Mene ni.
Boli. -
Boli.

Pa še kot haiku:
Si.
Nisem.
Boli. - Boli.

aleks said...

Domen, pozdravljen... vesel sem, da si spet z nami :)

eh ja, se tudi meni (pa še pogosto) dogaja, da skušam v 24 ur dneva stlačiti za 48 ur aktivnosti... potem pa pride še kak stres in mera je še prehitro (pre)polna.
takrat sem hvaležen za poezijo, morje in "moje" ljudi.

fajn za tvoj pesniški coming out na mojem blogu :)
preprosto, a učinkovito: zelo mi je všeč, kako je z malo besedami veliko povedano.
hvala :)

in vedi: si.
četudi kdaj,
ko duša brez odmeva vztrepeta,
se zdi ti,
da te ni.

drži se in bodi dobro. se beremo,
a.

veter said...

lep spomin in lepo spominjane :-))

aleks said...

tnx :-)

VILINČEK said...

Za Domena -
Aleks me že pozna... :))) Take pa ratajo, ko začutim v kakšni pesmici bol - rda bi jo čimprej odgnala vstran :))

Drugače pa za vspodbudo. :)) Kar pomeni, da si nas dosegel s svojo kratko poezijo.

nad vse dan želim... obema in vsem, ki prihajate na te strani :))

Morda pa si
in še ne veš?
Morda nevidne so sledi?
Razblini v sebi to utež
in spusti vase čar luči.

Morda boš z njimi
videl več?
Morda boš našel svoj obstoj?
Morda počasi ... sloj, po sloj ...
Odvrzi bol iz svojih pleč!
Ves svet bo oživel s teboj.

Anonymous said...

Mislim, da si moja duša bolj želi slišati nek drugi odmev :(
Mogoče bi moral prejšnji pesmi dati še naslov, recimo V SRCU. Samo se mi zdi preveč neposreden. Brez naslova sem v pesmi še našel zatočišče, z njim pa je preveč opominjajoča-me na stvarnost. (Zdaj mislim, da si predstavljam, kaj naj bi pomenilo, da se je nek umetnik pred stvarnostjo zatekel v umetnost, kar lahko preberemo v številnih spremnih besedah.)

No, ko sem v zadnjem komentarju omenil uro, se mi je porodilo še nekaj misli, ki sem jih združil v (še eno) pesem.

URA
Bije
tvoja ura
ure in
minute.

Bije
tvoja ura
pol.

Bije
moja ura
trenutke, ki
jih ni.

Bije
moja ura
se na pol.


Lepo se imej,
Domen

aleks said...

-@ Vilinček, svetla duša, čeprav je za Domna, hvala tudi od mene :)

-@ Domen, pisanje je (lahko) zatočišče... a, vsaj pri meni, hkrati tudi nuja. zelo intimna in zelo močna nuja (nekaj podobnega kot pri ljubljenju: na neki točki ne moreš več nazaj)

ker mi je bila tvoja Ura všeč:

njegova ura
brez kazalcev
meri moj čas

tudi ti se imej lepo,
a.

Domen said...

Vilinček in Aleks, obema hvala za spodbudne besede (tudi za tiste na moji stani).
Ali njegova ura meri moj čas brez kazalcev in ali morda sem, pa tega ne vem, v bistvu res zagotovo ne vem. Pa vendar me je že povsem osvojila misel, da me ni tam, kjer si želim biti, torej v Njegovi »uri«.
Drugače pa oprosti, Aleks, moral sem nekje malo potožiti, pa sem se prilepil na tvoj blog. Obljubim, da bom zdaj nehal ...

Bodite mi lepo vsi.

aleks said...

ti želim, da se ti lepo izide (in, vem, da ni neka tolažba, je pa (bridko) res: vsakdo kdaj ni tam, kjer želi biti...)
o tistem "oprosti... ne bom več" pa bi rad, da kar takoj nehaš razmišljat; včasih je tako potožiti še najlažje, in ta blog je tudi zato, zame ali za bralce.
v vsakem primeru pa si vedno dobrodošel.
(čeprav sem kdaj malo pozen z odgovori ;)
drži se,
a.

Iz Mavrice Stkana said...

Tudi jaz ti "piodarjam" ;))) oz. podarjam sončen dan. Ful se mi zdi simpatično.

Je bilo krivo frfotanje ali hitri prsti???? Fajn se mi zdi, če se kdo kaj naleze od mene :)))


Hvala ti... super si.

Tebi in vsem na tvoji strani... kar se da lep jutrišnji dan :)))

VILINČEK said...

Domen tudi tebe sem brala.

Še jutri kaj spišem.

Naj vama bo lep dan.

aleks said...

iz mavrice stkana Vilinčica, jz sicer nimm nič rad, kadar se zatipkam, ampak tokrat naj bo, za malo smeha :)

ok, velja, se beremo :)

in tudi tebi lep dan :)

VILINČEK said...

Meni se je pa zdel ful simpatično in sem se iz srca nasmejala :)))

b.r. said...

zanimivo & lepo :-))

aleks said...

-@ Vilinček, ok, ok ;) :)

-@ b.r., hvala :)

Iz Mavrice Stkana said...

Nisem zdrava, če ne potrkam :)))

Nad vse mi bodi lepo in enako vsem, ki prihajajo na tvoje strani...

Male radosti,
na prsih novih juter.
Ker gledam nebo.

aleks said...

lepo, draga Vilinčica, hvala za obisk in za verze :)

nebo temni
pomežik varnostnika
na poti domov

;)

VILINČEK said...

Gledala sem včerajšnje nebo - tudi sonce, ki je zahajalo... Čudoviti pogled in žal nisem imela fotoaparat s seboj, da bi slikala.. Slike bi bile fantastične.
Kljub črnim nitkam oblačkov ... se je prelivalo v zlatih barvah... in izžarevalo eno posebno svetlobo.

Pokloniti se
dnevu in gledati vanj
z očmi svetlobe.

Nad vse mi bodi lepo in enako vsem tvojim, ki te imajo radi in prihajajo na tvoje strani - s tem vključujem tudi sebe ;)))

Kar pomeni dvoje:

Da te imam rada in še tisti drugi malo bolj egoistični del ... da tudi sebi želim vse dobro :)))

Hvala ti Aleks. ;))

Gaber said...

Jao! Ti si vame! ;) Dol te bom dal. Požgečkal in razkuštral. Napil. :)

aleks said...

-@ Gaber: jao! da nis ti vame ;) pol te bom jz položil ;) in ti nagajal ;) in opil ;)

-@ Vilinček, hvala za obisk in za vse lepe želje :)
nadvse lep konec tedna želim tudi tebi!

lep vikend vsem,
a.

VILINČEK said...

Lušna sta ;))))

aleks said...

anede? ;)
in nagajiva ;)

VILINČEK said...

Malo sta lahko, a ne preveč :)))) ;))) tak prikupno in prisrčno...

aleks said...

Vilinček, jasno ;)
:)

Anonymous said...

Ja, verjetno zato je

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.