čas zase

čas zase
ni sebični čas.
v vse počasnejšem ritmu tiktakanja ur
so dnevi, ki prinašajo mir in svetlobo
le v kalejdoskopu samogovorov,
ko se zamotani rizom misli razpleta
v urejene sekvence barvnega kroga
in duša utripa v sozvočju
z utripi srca.

čas zase
ni izgubljeni čas.
so ure obilja,
ko pesmi in knjige odgovarjajo
na temna vprašanja o (ne)smislu obstoja,
ko glasba v šumenju listja boža lase
kot nežna roka ljubimca,
ko je v naročju meseca mogoče
plesati tango na gladini morja.

čas zase
ni osamljeni čas.
v njem se (znova) srečujejo
ljubezni, oblečene v tople spomine,
brez grenkobe ali obžalovanj.
vanj mehko vstopajo
danes dragi ljudje, kot sence
neločljivi spremljevalci minljivega bivanja,
ki ne poznajo korakov slovesa.

čas zase
ni brezplodni čas.
za seboj pušča
gosto popisane oblake,
ki se kot hipni blesk zvezdnih trenutkov,
ki zažarijo le enkrat,
zdijo mimobežni in neulovljivi,
a zmeraj najdejo pot do moškega,
ki zna brati pismenke metuljevih kril.

čas zase
ni zapravljeni čas.
je dragocenost miru,
ki ga tuintam potrebujem
za ponovno sožitje s samim seboj.
čas zase je moj čas,
a rad vem,
da v varnem zavetju samosti
spreminja barve življenja še (ne)kdo drug.

© Aleks 2024


Datum objave: 17. 4. 2024

6 comments:

Jan said...

O, nova pesem :-)
Lepa in tudi malo izzivalna češ, naj se ne bojimo kdaj biti sami (s seboj).
Vredno premisleka.

LPJan

aleks said...

hvala, Jan.
upam, da premislek obrodi pozitivne sadove!

lp,
a.

Anonymous said...

Krasno predstavljen "čas zase" :-)

Tudi meni se zdi bolj meditativna pesem. Je pa lepo vedeti, da znaš imeti svoj čas v današnjem času, ko vidiš celo pare, kako oba po mobilnem telefonu brskata, ker ne znata biti niti drug z drugim, kaj šele vsak, sam s seboj. Tako si takkrat mislim :-(

Kar dopust bi vzel...

lp, bralec

aleks said...

se kar strinjam, veš. čas zase ni nobeno strašilo, kot pove (upam) pesem.
dopust pa si slejkoprej le privošči!

hvala in lp,
a.

Matevž said...

Čas zase je kot blagoslov za življenje. Brez tekmovanj, bitk in vseh pravil ter postavljanja sodb. Čas, ko se pest spreminja v odprto dlan.
Čas, ki je naš prijatelj in sovražnik, ki je naš dar, veselje in strast, naj ti bo, dragi Aleks, kot rodovitna puščava v katerih oazah boš vedno našel nekaj novega.
Pesem kot taka mi je kot opomin, kako malokrat (tudi v samoti) najdemo čas zase. Hvala ti!
Matevž

aleks said...

tudi tebi hvala, dragi Matevž, za misli, ki si jih zapisal.
sem pa tudi vesel, da pesem spodbuja pozitivna razmišljanja, izzive... čas zase res ni prazno tiktakanje ure (čeprav, se mi zdi, dandanes le malo ur še tiktaka...).

lepo bodi!
a.

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.