poletna...
opaziva se na tržnici
in si slediva s pogledi.
počasi,
previdno,
do tvoje hiške,
s kamni ograjene.
na stojnici, kjer si se ustavil,
kupim nekaj lokalnega vina
in potrkam
na tvoja vrata.
na robu obzorja
v poletni vročini trepetajo
cvetovi sivke.
v senci drevesa
si deliva sladkosti
smokev z rajskega vrta.
s konico prsta
ujameš sok,
ki mi spolzi po bradi
in mi ga ponudiš.
gledava se v oči.
dolgo.
globoko.
morda vidiva vse do temnega dna.
v vinu
tvoje misli zrcalijo moje.
vse tvoje strahove poznam.
samote. bolesti. smrti.
veliko besed je potrebnih,
da v tebi
izbrišejo čas.
ljubiva se rdečih oči.
najdeš se v meni,
kakor se jaz
najdem v tebi.
(pesem se piše potihoma, v duši.)
najlepše je ležati
malo pijan na plaži, je rekel Rimbaud,
zamrmram
nekam v tvoje golo telo,
ko poslušam,
kako ti bije srce.
pobožaš me po laseh.
za drhtečimi prsti skrivaš,
da si srečen,
da ne bi bogovi opazili,
da si.
© Aleks 2020
Datum objave: 31. 8. 2020
5 comments:
Še ena sijajna pesem! Odlično :-)
LP, Professor
Dragi Aleks,
pogrešam te, in se razveselim vsake tvoje nove besede.
Vem, da veš, pa tudi vem, da imaš rad, da ti vsaj kdaj pa kdaj to povem(o).
Vse dobro!
LPJan
dragi Professor, dragi Jan, hvala. res je, rad imam kdaj prebrati, da se vas še dotaknejo moje pesmi.
čeprav se bojim, da je v teh časih vse manj mesta za pesmi. in bolj kot ljubezen mržnja cveti.
ta pesem... bilo je sedem minut sanj in sedem dni nepojasnljivega nasmeška na mojem obrazu. tudi oči.
Dragi Aleks, včasih veš, človek ne najde tistih pravih besed, s katerimi bi ti povedal kako zelo se dotaknejo tvoje besede ranjenega srca. Včasih, veš, je ta bolečina prehuda, da bi pisal, govoril ... A vendar vem, da veš, da se še zmeraj vsako jutro zbujam s tvojo poezijo.
Hvala ti!
Matevž
dragi Matevž, hvala ti.
jz vsekakor mislim nate.
bodi dobro, pazi nase.
objem ćez vesolje,
a.
Post a Comment