14.3.17

na drugi strani spomina

včasih ostanem sam
na drugi strani spomina
zaljubil sem se

v tvoje samote
(vidim jih pred seboj
kakor zamrznjene koščke sadja
v kozarcu vodke
ki jih odtajam
z objemom dlani)

v pripovedi tvojih oči
otožne in lepe
zgodbe o nemiru hrepenenja
ki si želi
izsanjati ljubezen

v tango tvojih pogledov
na mojem obrazu
vse do nasmeha

v čarne poti tvojih kretenj
ki so me vodile naravnost
v tvoje varno naročje
(v stiku dveh golih teles ni prostora za strah)

pustil sem ti
da vstopiš v moj svet
in vame preliješ svoje življenje

(gledava se)

na zatajevane solze
je posijalo sonce
v najbolj trdi temi noči

zjutraj sem dišal po tebi
z ukradenim zadnjim poljubom
sem z oblaki vgraviral v nebo
podobo tvojih razprtih ustnic

v ritmu odhajajočih korakov
sem se spreminjal
v drobne črne cvetove
na notnem papirju brez violinskega ključa

ti si postal pesem
neizpeta
do konca

© Aleks 2017

10 comments:

Jan said...

»otožne in lepe« kakršne so tudi Aleksove pesmi :-)
Včasih se strašansko najdem v njih ; kakor da pišeš tudi o meni. Ah, saj pa po vsej verjetnosti tudi kdo drug.
Reči hočem, da sem se tudi jaz namreč že kdaj znašel – kot si tako poetično napisal ti – »na drugi strani spomina«.
LPJan

BTW,bil sem prepričan, da sem oddal svoj »comment« tudi h prejšnji pesmi in da je 1 od 4 moj. Ker pa nisem, dodajam samo še to: se strinjam z Matevžem.

Matevž said...

Dragi Aleks, spet ena globoka pesem, ki požene kri po žilah. Pesem, ki bi jo lahko mirno poimenoval »Visoka pesem modernega časa« na Aleksov način. Ja, tako jo občutim, doživljam. Zaljubiti se je vedno lepo. In še lepše je potem ljubiti. Da ne bi ostal nikoli sam na drugi strani spomina, kot si zapisal.

Pomladno dobro ti želim!
Matevž

Veter said...

Ja res, včasih pa tako, na žalost :-((
Ej, moj Aleks a veš da še boli bolj, če je pesem tako lepa!

Dans te šaod tu pozdravljam
Veter

aleks said...

Dragi moji fantje,
najprej vsem trem, hvala.

-@ Jan, a veš, da nikoli nisem povsem prepričan, kaj reči, ko se kdo najde v teh pesmih… ker včasih so res kar boleče, se bojim. kakor da ni svetlobe na koncu predora (čeprav včasih je. samo nevidna). eh, saj se tudi jz pogosto najdem v kakšnih drugih pesmih…
in hvala še za drugi komentar. lepo bodi!

-@ Matevž, ljubezen je čudna stvar, kot se reče. včasih lepa, včasih polna obupa. včasih te nosi na krilih in včasih boli do pekla. naj ti bo zmeraj lepa,
a.

-@ Veter, ja, verjamem, da še kdo občuti tako. mogoče zato so pesmi. da povedo (tudi) take stvari.

Anonymous said...

Če komu med nami, je potrebno tebi, spoštovani Aleks, čestitati poetični dan poezije!
Saj veš, trenutek je vse skupaj - tvoje, zelo intimne, pesmi so močan trenutek za nas, tihe bralce.

Da boš dolgo z nami!

aleks said...

najlepša hvala za tvoje prijazne besede. dan poezije imam rad, ker imam rad poezijo; tudi kakšni pesniki mi sčasoma postanejo zelo blizu… in ja, tisti najlepši trenutki so prav tako poezija.

glede branja pa, dovoli, da si sposodim tvoje besede: tiho branje spoštujem, komentarjev sem pa vesel. poseben občutek je vedeti, da se moje besede dotaknejo, da v nekom zazvenijo...

tudi zato ostajam. in zato je moja želja, da boste tudi vi ostali z menoj.

naj ti bo dan lep!

Jan said...

Ej dragi Aleks če vprašaš mene,kar brezskrbi!

Samo po sebi se razume, da bomo še prihajali sem in te brali - pa ne le to, tudi kakšen kompliment boš dobil v komentarjih za te tvoje prekrasne in posebne pesmi :-)

LPJan

aleks said...

Jan, nikogar nisem hotel s svojim odgovorom niti siliti k branju niti h komentiranju, še najmanj pa k dajanju komplimentov.

jz pišem iz sebe, iz svoje notranje nuje, in najbrž bom pisal vedno, če le ne bom pozabil besed… ampak, veš, pišem (lahko) povsod… na tire podzemne, z zvezdami na nebo, v veter, na krila ptic, med valove morja in celo na sipine v puščavi… na blog pa najbrž vendarle zato, da jih z nekom delim.

tišina pa, veš, ima lahko veliko pomenov. zato tiho branje spoštujem, odmevov sem pa vesel.

in to je vse.

pa brez zamere,
a.

Anonymous said...

Aleks, jaz pa mislim da preprosto malo preveč kompliciraš. Jasno je, če imaš blog s komentarji, da nas ne siliš temveč »vabiš« k komentiranju (enega nisi imel). In če so nam bralcem tvoje pesmi všeč in bližnje… Meni je prav ok kaj rečt s tabo, čeprav ne odgovarjaš vedno najbolj hitro ;-)

(Ampak važno je da odgovoriš pa zmeraj :-)

lp, bralec

aleks said...

dragi bralec, se zavedam tega, kritiko sprejemam in se posipam s pepelom; ampak življenje včasih prinaša toliko vsega (ja, žal, tudi obveznosti), da včasih preprosto ne gre tako hitro, kot bi si želel.

ampak kot si dejal sam, odgovorim vedno. in tako naj bi bilo tudi vnaprej.
lepo bodi in hvala,

a.

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.