mogoče bi se lahko zaljubil vate / maybe i could fall in love with you

mogoče bi se lahko zaljubil vate

williamu cliffu         

amour perdu
prebiram tvoje besede
potapljam se vate
in zapiram oči

v tvojih pesmih sem se
zaljubil v odmev
neke druge duše
spominjam se
njegovih iskanj
njegovih objemov
kadar je bil čisto malo pijan
(zaradi bolečine)
njegovih dolgih pogledov
skozi cigaretni dim
do dna vseh skrivnosti
(si se tudi ti kdaj bal ljubezni?)

mogoče bi se lahko zaljubil vate
ko rečeš
da te pisanje osrečuje
in nasmeh omehča
poteze na tvojem obrazu
ali takrat
ko iščeš ljubimca za čas
ko ptice odletijo na jug

mogoče bi se lahko zaljubil vate
ko se hočeš izpraskati iz sveta teme
ko grizeš žalost
in požiraš solze za prijateljem
ki je odšel od tebe
v tišini

v jezik bi lovil kaplje bruseljskega dežja
pomešane s slino
francoščine tvojih poljubov
čeprav mi je šestnajst let le še takrat
kadar sem noro zadet

na koncu dneva
se spojiva v poslednji pesmi
dotaknem se tvoje samotne golote
in zašepetam
naj te ne bo strah
ker še ni čas

maybe i could fall in love with you

to william cliff

amour perdu
i'm perusing your words
i'm diving into you
and i'm closing my eyes

in your poems
i fell in love with the echo
of another soul
i remember
his quests
his hugs
when he used to be just a little bit drunk
(because of the pain)
his long gazes
through the smoke of a cigarette
to the bottom of every secret
(were you ever afraid of love too?)

maybe i could fall in love with you
when you say
that writing is happiness
and a smile softens
features of your visage
or when
you seek for a lover
when birds take wings to the south

maybe i could fall in love with you
when you want to scratch yourself out of the world of darkness
when you are biting your sadness
and swallowing tears for a friend
who left you
in silence

i would catch drops of the brussels rain in my tongue
mixed with saliva
of the french of your kisses
although i am sixteen years old
only when i am totally stoned

at the end of the day
we couple in the last poem
i touch your solitary nakedness
and i whisper
don't be afraid
because the time hasn't come yet

© Aleks 2015



Datum objave: 11. 11. 2015

6 comments:

Jan said...

Dragi Aleks!
Ko mislim da je najnovejša pesem najlepša, ustvariš še nov presežek. Ne vem kako se ti to posreči, ampak vsekakor se mi dobro zdi da sem našel tvojo poezijo. Hvala ti za njo! Hrepenenje & ljubezen & razumevanje & poželenje najdem v tvojih ubeseditvah.
Zdaj pa po W. Cliffa (skoraj se sliši »viclif« ;-). Vidim da ga je nekaj tudi v slov. prevodu.
Lepo bod!
LPJan

aleks said...

dragi Jan, najlepša hvala za vse tvoje prijazne misli in besede. pesmi so, kakršne so... vedno pa spisane iz duše in srca.
w. cliffa (ti bom že dal, viklif!) sem odkril letos, z amour perdu (mogoče je to glih prava zbirka, da jo napišeš za petinsedemdeseti rojstno dan), in potem sem posegel še po drugih (tudi jaz še ne vseh). upam, da ti bo sedel... meni vsekakor je zanimiv.
sporoči!
lp,
a.

Professor said...

Zanimivo, kako imaše zmeraj en čisto oseben pogled na vse okrog tebe ;-). Za pesem odlično, kot ponavadi :-).
W.C.-ja poznam; Conrad je meni kul, Belgijska država pa premalo erotik ;-)

aleks said...

oh... hvala.
ja, vse je osebno v meni in okrog mene. pa zmiri nekaj po svoje...
jz pa sem se zaljubil v amour perdu...
ker sm jz tud en tak izgubljen, sam najbrž ne glih ljubezen...
ah, never mind tunajt.

lp vsem
a.

Anonymous said...

Pa naj še jaz dodam svoj »piskerček«: še pa še lepa, prava Aleksova pesem v obeh jezikih!
Bi jo še William Cliff moral prebrati.
lp, bralec

aleks said...

ne vem, če bi mu bila glih všeč... tako da pomoje raje ne...?

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.