nikoli
ne,
nikdar nisi sam.
tudi tedaj,
ko je svet zadušljivo težak in teman
kot da bi neki sovražni bog
čezenj poveznil črn lonec s katranom,
sije zate na nebu zvezda,
svetla in topla,
ki varuje vsak tvoj korak,
vsak tvoj dih.
tudi tedaj,
ko so ladje na morju tišina
in je otok zgolj slutnja kopnine,
en val šumi edinole zate,
poje edinole tebi,
in umolkne samo,
kadar moraš ti
spregovoriti.
tudi tedaj,
ko te je strah,
da se le še spominjaš božajočih dlani,
vstopi vate bližina skozi svetlobo sanj.
na mostu
med levim in desnim bregom življenja
ni pregrad iz bodeče žice,
ni zaklenjenih vrat.
tudi tedaj,
ko bežiš pred seboj
ali se vklepaš v trnje
in misliš, da jokaš sam,
je ob tebi,
duša,
ki ve in razume vse,
ki nosi mir.
in tudi tedaj,
ko je sonce v zenitu,
ko ti je svet čisto prav,
je dobro, da veš
za zvezdo,
za val,
za sanje,
za dušo.
da veš,
da nikdar ne boš sam.
© Aleks 2014
Datum objave: 11. 12. 2014
12 comments:
Vedno znova me /nas/ pozitivno presenečaš - in se dotakneš :-)
Zadnja kitica (z verzoma) je sploh, da kar sapo zapre! Še naprej, seveda - odlično :-)
the long road / dolga pot
from you to me / od tebe do mene
just a thought / samo misel
Nikoli sami. Nihce. Vsak ima najmanj angela varuha in najmanj enega voditelja.
Sem prisla malo prebirat tvoje pesmi, Aleks. kako mineva cas. Kmalu bo deset let, odkar se bereva. Naslednje leto, mislim.
Pripravljam pesmi za zbirko, zato jih skoraj ne objavmljam vec na blogu. Jih na fbju, zgolj za omejeno skupino prijateljev. A tam tebe ni oz ne vem, ce si.
Vsekakor, lepo bodi in se na veliko lepih lepih pesmi, polnih srca.
-@ Professor, kot vedno, hvala! a se ponavljam, če zapišem, da je vedno lepo videti, da vam kaj pomenijo moje pesmi, moje besede... v katerih je tisto, kar (ob)čutim. lepo bodi!
-@ Dragica, lepo, da se znova srečava; in, seveda, hvala za haiku! tudi jaz se (še) ustavljam na tvojem blogu... super za zbirko, upam, da boš objavila kakšno besedo, ko bo zunaj, saj so tvoje pesmi ene tistih, ki so mi med bližjimi.
veliko lepega želim tudi tebi!
ps morda res nismo nikoli sami... ampak občutek je včasih že čisto tak...
Dragi Aleks!
Kot vedno lepa, občutena pesem, polna upanja katerega si veliko ljudi želi v teh dneh. A žal so, velikokrat to samo besede, življenje pa poje svoje pesem. Še najbolj otožno pred in med prazničnimi dnevi. Ko vsaj ne bi bilo tako; ko bi vsaj za vsakega bila toplina Doma, svežina Ljubezni in čutenje Bližine. Pa ..., sam veš, da ni tako. In na koncu poti umreš sam. Saj poznaš tudi svojo pesem, ki govori o tem.
Lepo bodi in ja, želim ti, da vsaj kakšen trenutek v teh prazničnih dneh ne bi bil Sam - tako kot bo marsikdo izmed nas!
Matevž
dragi Matevž, hvala za tvoj občuten komentar! pesem je, kakor verjamem in čutim jaz; da pa, če bi bilo po moje, nihče na svetu ne bi bil ne bolan, ne žalosten, ne osamljen, pa itak veš (in si želim, da vendarle tudi sam prispevam kak kamenček v ta mozaik).
del mene bo sam, kot je del mene daninnoč sam že nekaj let - sam, ne pa osamljen... ker tudi tisti del mene (še zmeraj) verjame v ljubezen.
in se bom potrudil, da bo še komu lepo.
bodi dobro!
a.
Hvala Aleks, da verjameš in čutiš vsaj ti. Ja, vem, da bi bilo drugače, če bi mogli krojiti življenje ljudje, ki nam je še mar za bližino človeka, za tisti trenutek, ko lahko prineseš sonce sočloveku.
Verjamem, da boš znal pričarati Sveto noč komu, ki ti je blizu, verjamem. In vem, da ob tem ne boš osamljen in ne sam.Z razliko od mnogih, ki bod(m)o tudi za te dni osamljeni!
Pazi nase!
m
Professor, Dragica in Tevž, vse ste povedali, kar bi tudi jaz, ko(t) si se me/nas ti, dragi Aleks, najprej dotaknil s pesmijo in zapisal VSE, kot verjamem in čutim tudi sama (sem ponovila kar tvoje besede). Hvala ti! Ne le dobro, bodi bolje, najbolje in čuvaj tisti tankočutni del sebe, ki še vedno verjame v ljubezen!
-@ dragi Matevž, prepričan sem, da boš tudi ti v prazničnih dneh (pa ne samo v njih!) marsikomu podaril toplino... pa četudi "samo" z nasmehom, stiskom roke ali besedo. in, boš videl, da nisi sam. drži se!
-@ draga Alenka, najprej hvala za lepe želje! veš, vedno se mi zdi lepo, kadar moje pesmi najdejo sozvočje v bralcih. tudi jaz ti želim vse lepo, in (malo sebično) kak tenkočuten haiku tudi za nas.
-@ anonimni... mogoče tudi Ti moraš verjeti v moje besede, v zvezdo, v val, v sanje, v dušo. so vezi, ki nimajo konca.
(in, v redu je, da komentiraš; meni se samo zdi, da so Tvoje besede samo zame).
mirne decembrske dni Ti želim.
kaj naj rečem... lepo.
lp, bralec
In vendar ta svet kriči po bližini, objemu, svetlobi.
Dajem-o?
Prijazne predpraznčne dni, v objemu svetlobe Ti želim dragi moj Poet.
saj veš ...
Svetloba
-@ bralec, hvala še enkrat!
-@ Svetloba, tudi tebi, hvala še enkrat! (ne vem, ali dajem... vsaj ne dovolj).
veliko svetlobe, a.
Post a Comment