16.6.13

sreča

ta sreča je zate,
moja ptica v duši
(dal bi ti jo tudi drugače, če bi ti jo lahko)
on se vrača z dolgih poti iskanj
v tvoj pristan
tvoja duša poje

ali korak lahko zadrhti
si rečeš in gledaš
naenkrat pijan

sreče
mavrični lok valovanja morja sredi bulvarja
svobode

na oblakih se zavrti svet
poljub je točka ravnotežja osi
da te ne odnese

ker je večnost za zmeraj
postala sedaj
in tu

ustnice pripovedujejo zgodbe
in roke
in gola koža teles

vesolje v ekstazi
globoko odseva
v paru drugih oči

kletka za ptico postane dom
za dva
kot da ni smrti

in noč večera
se prevesi
v belo zoro novega dne

© Aleks 2013

11 comments:

tjaž said...

Sreča je: biti v dvoje.

In ničesar mi ne moreš dati, ne da bi mi dal srce. In če mi nisi vzel srca, mi ničesar ne moreš vzeti!

Aleks, čudovita biserna ogrlica tvojih misli – haikujev. Napajam se ob njih – in odžejam!

Tjaž

aleks said...

dragi tjaž, najprej iskreno oprosti za dolg čas do odgovora - zadnji trije tedni so bili noro divji, zdaj pa mi je skoraj malo žal da je konec (čeprav so pred mano novi izzivi...)
in hvala za tvoje lepe, tople besede!
ljubezen sta vedno dva (ali več?), nikoli en sam... vprašanje samo, v kakšni obliki.
in ker je danes glih prvi poletni dan: lepo poletje ti želim, in - naslednjič, obljubim, bom prej odpisal.

tjaž said...

Eh Aleks, ni panike zaradi odgovora. samo da si se mel fajn. To je važno!
Danes je pa res bil prvi poletni dan, v nedeljo pa bo luna najbližje zemlji. Naj bo tudi tvoje poletje polno novih izzivov in čudovitih dni.

aleks said...

ej, dragi tjaž, predvsem je moje junijske dneve (ob praznovanju pomladi, kot vsako leto) zaznamovalo predvsem veliko, veliko dela (v službi). zdaj pa do jeseni predvidoma mičkeno manj!
veliko luno imam rad (tudi majhno). mene nosi skoz. žal?

Anonymous said...

Lepa sreča Aleks. Takšna za, sanjat v mraku :-)
lp, bralec

Matevz said...

Dragi Aleks! Naša - moja sreča je v Njem, ki nam daje moč. Njem ali njem, kakor želiš! V Njem imam pogum, v Njem se utrjujem z voljo v veri in se izročam skrivnosti za večen objem. V Njem umiram počasi, rastem in se spreminjam s sprejemanjem sebe in Njegove ljubezni, Njegovega darovanja, ki me bogati in uči, tudi v bolečinah.

Hvala ti za vsako tvojo besedo, Aleks! Za vsako tvojo otipljivo bližino, ki me napolnjuje za uresničevanje samega sebe. Za iskanje svoje notranjosti, kajti Biti najden, pomeni spet in spet imeti voljo v veri in življenju!
S tihimi solzami …
Matevž

aleks said...

-@ dragi Matevž, hvala tudi tebi za tvoje lepe besede (vedno).
zelo lepa je, tolikšna vera... in, verjamem, res tolažeča.

jz vedno mislim, če ne bi na svetu bilo trpljenja, bi mnogo lažje verjel(i) – no, vsaj jz... tako pa... toliko usod boli, da... saj veš. želim si.
verjamem pa v človeka. mogoče Človeka(?). vsaj v kakšnega. vsaj kdaj. mogoče vsaj v enega zmeraj.
bodi dobro... tako, zares.

-@ o, bralec, hvala (pa upam, da (vsaj (ne)komu) ne le za sanje)!
lp, a.

Anonymous said...

dobra je!

aleks said...

hvala!

Veter said...

Lepa! Zelo! :-) (Ne vem zakaj ampak bolj kot jo berem, bolj si zamišlajm da bo nekaj takega takrat,, ko bom nekako star...

aleks said...

najprej, seveda, hvala za pohvalo, Veter! star? mah, ne vem, meni se zdi bolj nekako za zrela leta (če takšna sploh so, seveda... in kdaj?).
vsekakor pa upam, da nikoli (najraje pa zdaj) ni /ne bo/ odveč... niti njemu, ki mu je predvsem namenjena...

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.