kip svobode
nič manj
če bi mi zares pisal, bi ti odgovoril,
da te imam še vedno
enako rad
če bi mi zares pisal, bi ti odgovoril,
da te imam še vedno
enako rad
neka čudna bridkost
vre v meni
(skoraj kot hrepenenje)
rad bi odšel
rad bi poslušal kako pojejo kiti
rad bi objel vse vetrove ki božajo moje mokre lase
rad bi pisal pesmi oblakom ki se zaljubljajo vame
rad bi vrnil začudena jutra obrabljenim nočem mest
rad bi bosih nog stopal po vseh poteh vseh dežel
a nikoli prispel do cilja
rad bi zapeljeval med sončnicami na nebu
rad bi doživel vse moške sveta
rad bi s poljubi ujel sladkosti vseh njihovih ustnic
rad bi vstopil v vsa poželenja njihovih nepotešenih pogledov
rad bi imel vsa njihova sladostrastna telesa
vendar nikoli dal duše
rad bi bil miren v samotni svobodi tujca
ki ni nikoli
nikoli okusil
bližine najbolj nežnih moških oči
Datum objave: 11. 10. 2012
9 comments:
rad bi imel vsa njihova sladostrastna telesa
vendar nikoli dal duše
...
hmmm, pesniku to ni dano, se posebno ne zelo senzibilni dusi, zato pa je zivljenje toliko bolj grenko in so pesmi toliko lepse!
Pesem pa ocarljivo lepa!
Hrepenenje, strast in grenkoba.
Vsega po malem iz dragocene čaše tvoje duše!
Ne znam strokovno pokomentirati (a to tudi najbrž ni namen teh komentarjev), samo začutil sem jo!
Lepo bodi ...
Upam, da ne prehudo?!
-@ Dragica, da se, seveda se da, a jaz nisem hotel "nikoli"; toda če bi ta trenutek lahko izbiral svet zase, mislim, da bi se odločil za loveless. imeti rad boli preveč. dva.
hvala ti in vse lepo, a.
-@ Tjaž, eh, ne, nikakor ne mislim, da bi me moral kdo strokovno ocenjevati, mislim, da je za vsakega avtorja najlepše, ko kdo čuti njegove besede; sta mi pa tako literarna zgodovina kot literarna teorija zanimivi vedi, večkrat pripomoček, ko razmišljam o(b) literaturi… in, verjemi, o(b) literaturi veliko razmišljam. poezija pa sploh ima posebno mesto v mojem življenju.
hvala, lepo bodi tudi ti!
-@ Veter, mah, ne, samo grdo črnavko imam na licu...
jah, na kir dan tud jst podobno!
lp, bralec
V to, da ima poezija posebno mesto v tvojem življenju pa sploh ne dvomim. Zdaj, odkar sem odkril tvoj blog, ima tudi v mojem življenju, dnevu, posebno mesto.
In tako kot si dejal ..., važno je da bralec začuti pesem, da jo vzame za "svojo", da se poistoveti z njo. S tem pesem dejansko zaživi.
Hvala ti!
-@ bralec, kajneda? verjamem!
-@ tjaž, tudi tvoje pesmi nosijo v sebi veliko žalosti...
žal res, aleks
drži se!
in vendar, tudi lkepe...
ti tudi,
a.
Post a Comment