samo

ne, nisem sam.
niti osamljen.
samo pogrešam te.

toliko dobrih misli imam zate.
slišiš jih.
v govorici tišine, ko se svet neha vrteti in si sam s seboj.

toliko drobnih nasmehov.
vidiš jih.
v zelenih vejah drevesa. v božajočih valovih morja. v toplem poletnem dežju na obrazu.

toliko solz.
ponoči se prebudijo v očeh brez sna.
neslišne. nevidne. vroče kot dno pekla.

včasih kakšno senco skrbi,
a vem, da ljudi odžene sreča,
ne bolečina.

celo noči je moč preživeti.
še vedno znam zapeljati telo moškega
za tisti omamni nič ponarejene bližine.

le v temi me zebe.
vendar nisem sam. niti osamljen.
samo pogrešam te.

© Aleks 2011

samo

Datum objave: 8. 8. 2011

7 comments:

Fant said...

Tudi samota-osamljenost zebe!
Vem!

Čudovita pesem!
Hvala ti!

aleks said...

je tko kt piše... mal je edin problem u količini teme...

aleks said...

oziroma velik

aleks said...

pa res ni za kaj

Fant said...

Ja včasih ni nekega pravega sorazmerja v življenju!
A verjamem, da se z voljo in močjo da premagati tudi samoto, ki včasih zebe, drugič prija, spet drugič ubija.

Pogum!

poigravanja © dragica čarna said...

Dolg mesec brez neta, nocoj v tisini prebiram verze ptici v dusi:)

Tudi ta pesem je lepa:)
Kdor pise tako iskrene pesmi, ne more biti slab, lahko je pa kdaj v cem slabic:)

Qiudate, chico!

aleks said...

-@ en fant, brez skrbi. poguma mi pa res ne primanjkuje... v nekih stvareh.

-@ Dragica, lep, dolg, vroč dopust, ni kaj, odlično...
sicer pa, ne, niti malo ne mislim o sebi, da sem slabič. vem, da je prav, da imam rad prav tega človeka. prav to dušo. in to zelo prav zelo vem.
nisem pa dober. definitivno ne. tudi to zelo vem.

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.