18.5.10

u tami beskućnih snova / v temi brezdomnih sanj

u tami beskućnih snova

navečer
krenuo sam u grad
tražeći
neki muškarac
kojeg sam slučajno sreo
u tami beskućnih snova
pričao mi je o ratu
dugo
ali ne i puno
jer sjećanja su krhotine
razbijene duše
na kraju rekao je nešto kao
mogao bih se zaljubiti u tebe znaš
stvarno si nešto posebno
nije mogao znati
da je nježnošću
ranio sve što osjećam
jer nije bio u pravu
jer nisam takav uopće
okruženi tužnim refrenom uplakane rijeke
u bojama otpalog lišća
vodili smo ljubav
da u sebi ubijemo sebe
(požuda ima na usnama
ukus očajne kiše)

iza rasutih poljupca ostao je
samo trpki miris bola
kad sam ujutro bez riječi
odlutao dalje u noć

© Aleks 2010



v temi brezdomnih sanj

zvečer
sem se odpravil v mesto
iščoč
neki moški
ki sem ga srečal po naključju
v temi brezdomnih sanj
mi je govoril o vojni
dolgo
a ne veliko
kajti spomini so črepinje
razbite duše
na koncu je rekel nekaj kot
lahko bi se zaljubil vate veš
res si nekaj posebnega
ni mogel vedeti
da je z nežnostjo
ranil vsa moja čustva
ker ni imel prav
ker sploh nisem tak
obdana z otožnim refrenom objokane reke
v barvah odpadlega listja
sva se ljubila
da v sebi ubijeva sebe
(na ustnicah ima poželenje
okus obupanega dežja)

za razsutimi poljubi je ostal
samo trpki vonj bolečine
ko sem zjutraj brez besed
odtaval naprej v noč

© Aleks 2010

14 comments:

Anonymous said...

sva se ljubila
da v sebi ubijeva sebe

(ne ubijeva zares, pač pa utišava JAZ in sva vse tisto, kar ni JAZ - zlitost razlitosti ...)

še ena tako tvoja
kot vse

in zdaj se bom ljubila
da bom bliže, da (ti) bom bliže v maju, v maju, ki je razlit v naju
ki se bo ljubil z nama

Maham ti, Aleks!

Svetloba

aleks said...

kakšno noč moraš pokončati (malo) sebe v sebi. pomoje. mislim.
ljubljenje je zmeraj lepo... samo potem je včasih žalost.
Svetloba, hvala, uživaj v maju :)

neikka said...

Aleks, naj k pesmi pripisem zgolj ta komentar: prejsnji teden sem v slo penu rekla, da - ce zelijo brati poezijo in ne retoriko, epiko, prozo razvrsceno v vrstice, razmisljanja v verzih in modrovanja o tujih mislecih zunaj vsake liricnosti - naj te poiscejo na blogspotu.
vse zgoraj nasteto je trenutno slovenski trend pisanja znotraj prostora, ki se namenja poeziji.

Bodi zahvaljen bog, da imamo vsaj se kaksnnega pesnika...

:)))

Primož said...

Topla in nežna, obdana s čustvi ranjene notranjosti in zato tudi trpka in boleča. A toplina premaga "trpki vonj bolečine".

Naj ga tudi v tebi!
Primož

aleks said...

-@ Neikka, o, hvala :)
sodobno poezijo spremljam in gotovo (marsi)kaj, kar mi je všeč, vpliva name. sem pa že po naravi bolj samosvoj ;)
meni se zdi, da je vsakdo, ki ustvarja, toliko bolj univerzalen, kolikor bolj piše globoko iz sebe... karkoli že to je.
poezija pa je nekaj najlepšega, kar se je meni v življenju zgodilo...in poezija je, na srečo, marsikaj :)

-@ Primož, eno potepanje pač, moje duše, po moji duši, z mojo dušo... meni je itq najbolj fotka všeč ;)

pa lepo bodita!

Anonymous said...

uhh, močna pesem, Aleks - zelo močna!
lp, bralec

aleks said...

o, hvlaa, bralec!

Anonymous said...

pa še to:pa še res je, tudi fotka ni slaba ;-)
lp, bralec

Anonymous said...

2x SUPER!!!

neikka-neikko said...

Aleks, a ves, da sem vceraj prebrala tvojo pesem ostani?

Zjutraj, ko sem prizgala pc in sla vpisat nekaj brezveznih verzov k sebi, sem uzrla na delavni tabli tvojo novo pesem...ki me je pretresla s svojo lepoto.
Kasneje, cez eno uro, je ni bilo vec.

vrni ji zivljenje, zasluzi si prvo stran - tako, kot si ti dober pesnik, ga ne najdes zlepa v tem casu v slo prostoru.

Drzi se. Ni treba, da objavis ta komentar, a pesem le vrni.D

aleks said...

-@ bralec, sem rekel

-@ anonymous, hvala

-@ Neikka, mal ni hotela ostati... pa itak ne vem... whatever, tu je. če je lepa, ne vem, moja je pa zares.

vsem hvala za vse in lepo lepo se imej(te)

Domen said...

Sem že enkrat pustil komentar pod to pesmijo, pa se je očitno izgubil.
No, ko sem zdaj spet bral to pesem, sem imel še zmeraj občutek, da se dogaja v Sarajevu. Lahko bi bila prikaz povojnega življenja prizadetih, ki ga še vedno spremljajo travme. In to z nekonvencionalno zgodbo, ki hkrati razkriva prisotnost spolnih manjšin tudi v tistem delu Evrope. Še vedno mislim - kot sem zapisal v prvem komentarju - da bi ta pesem lahko bila scenarij za (kratek) film.

Seveda se zavedam, da smo jaz - ne vem, zakaj - ves čas predpostavljam Sarajevo ... :)

aleks said...

ja, res se je zgodilo v sarajevu, nekega vecera neke jeseni. najprej sem mislil to povedati z naslovom, a na koncu se mi niti ni zdelo tako zelo vazno, kje. bila pa je posebna noc. film? hja, ce bi bil glavni junak zelo ceden... ;)

aleks said...

ps za izginuli komemtar se opravicujem, ceprav ni izginil po moji krivdi, saj do moderacije ni niti prispel

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.