kdo se boji velikega moža?

sveti angel varuh moj
bodi vedno ti z menoj

ampak ne tako kakor on
prosim
ne tako kakor tisti veliki mož
ki hoče
da se igrava iskanje poti v nebesa
ki govori
poslušaj kako mi bije srce
zato me močno
pritiska na svoje prsi
a nič ne preglasi
tišine mojega strahu

stoj mi noč in dan na strani
vsega hudega me brani

jaz se bojim velikega moža
trdno mižim a groza ne mine
dotiki mesnatih ustnic
slina hrapavega jezika
postani vonj vse hitrejših izdihov
njegove vlažne dlani
ki na meni gorijo
ki hočejo vedeti
kaj skrivam
nekje tam v daljavi sebe
samonajbokonec

prav prisrčno prosim te
varuj me in vodi me

zato naredi
da izgine
moje umazano malo telo
veliki mož šepeta
da sem en sam greh
zaradi nemirnih temnih oči
nagajivih kuštravih laskov
sladkih ličk kakor potičk
vendar ga ne izmijejo
niti solze
večernih molitev kesanja pod križem

amen

© Aleks 2010



Datum objave: 12. 4. 2010

11 comments:

Anonymous said...

Bravo, fantasticno, res popolnoma izvirno!

Kapo dol, Aleks!
Ves, iste ideje ob objavi zbirke pesmi, molitev, je imel tudi Niko, lotiti se starih vzorcev molitev in vanje vnesti svoja obcutja, a jaz si tega nisem upala, ker...ker...ker...

Super!
pozdrav, Dragica

Anonymous said...

Pozabila pa komentirati vsebino pesmi, ja, ta je pa bolece tragicna-
samonajbokonec!

aleks said...

zaradi tega sem jo tudi napisal. da bi bilo konec. vseh (tovrstnih) zlorab.
zato se mi je tudi formalno zdelo tako prav (čeprav sem tudi jaz okleval... malo... tako, za hip, na začetku. potem pa ne več).
in, seveda, hvala :)

veter said...

Okrutno res...
Prav imaš: samonajbokonec!
pozdrav od vetra

aleks said...

ja. naj bo le konec.
lp tudi tebi, a.

Domen said...

Zadnje čase sem veliko razmišljal o telesu. Pravijo, da je pomembna notranja lepota. Kar je res. Pa vendar v praksi funkcioniramo drugače. Tudi telo mora biti lepo in zdravo. K temu lahko pristavimo še »neonečaščeno«. Hudo mi je za vse, ki ga skušajo izmiliti, pa se jim zdi, da še vedno niso pretočili dovolj solz. In bognedaj, da se zaradi tega počutijo še krive. Samonajbokonec.

Anonymous said...

v tišini nemih sten
blodnja med bolečino
in odtujenim nasmehom

aleks said...

-@ Domen, lepota je itak v očeh opazovalca...
onečaščen je tu pač samo tisti, ki onečašča, čeprav, vem, mala telesa in duše čutijo drugače. od tod bolečina te pesmi... in srd.
hvala ti, lepo bodi.

-@ anonymous
zverižen smeh
molk iz tišine
pokopanih besed

Anonymous said...

Boleče, a tako krasno /s/povedano

Anonymous said...

Kapo dol Aleks. Za vsebino & za izvedbo

lp, bralec

aleks said...

anonymous in bralec, hvala obema.
a.

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.