Vragca v meni pol Rabim tudi druge pol. A Glej jo, ptico v duši vražjo Eno, na ramenu levem Cilja mi na Zgago! Gruntam, tuhtam, Aleksarije se grem: Gotovo ptič Edini dobro ve, da je Celota v meni vrageczgagec!
Meni je jasno Ob branju :) Je važen prešeren nasmeh ;) Poslana pesem je super A manjka še glasba "Razkrije" naj se Kakšen je En vražji zgagec Link je tu Jaz pa uživam v hecu Ćeprav morda Ena uganka ostaja Kaj ni morda vragec angel zares?
Ubral drugačen sem december. Ga osvetlil, ti ga otoplil. A obema jasno v tisti noči je postalo, da Ni ga več na svetu vraga, Ki potrgati najino Angelsko vez bila bi mu zmaga.
Aleks, jaz sem tole pesem doživel na dva različna načina. Najprej sem ti hotel napisati komentar, da poezija ni tvoj parkelj, ampak Miklavž, ki te vsak dan obdari, sicer mi tukaj ne bi mogli preb(i)rati toliko tvojih dobrih pesmi, nazadnje tole o parkeljnu poeziji. Parkeljna sem namreč razumel kot dan ali trenutek, ko ti nekaj pride na misel, pa tega ne znaš takoj ubesediti oz. upesniti. To se najbrž kdaj zgodi tudi tebi, predvidevam. Ob ponovnem prihodu na tvoj blog pa sem parkeljna razumel drugače, kot osebo, navdih, brez katerega ni poezije. Če ni neke čustvene platforme oz. če si potrt/izpraznjen, se ti tudi pesem, ki jo bereš, zdi le literatura, ne pa pesem, ki v svojem bistvu temelji na poetičnosti, čustvih. Takole je z mojimi interpretacijami. Ne vem, katera je prava in katera ne. Pravijo, da so, ko gre za pesmi, vse. Torej ti po prvi želim čim manj parkeljnov, po drugi pa čimveč. :) Lepo bodi, Domen
-@ Domen, zdravo :) ja, jz se kar strinjam, da so vse interpretacije prave... le zakaj ne? sam sem včasih fasciniran (kot recimo zdajle), ko vidim v odzivu bralcev en čisto drug pogled; zame je to poseben čar poezije. (čeprav sem ful vesel, da je ta parkelj resničen. in moj :) hvala, tudi ti se imej lepo!
"rad bi našel pesem a danes so vse metafore literatura"
jaz tud tko nekako, ja ... me mal na prozo vleče zadnje čase ... samo ...
Zadnjič je nekdo pri naši Al komentiral, da če nekdo piše pesmi, mu "umanjka" Življenje ... Jaz pa mislim, da se da oboje. Kako za VRAGA (ni kar tko tle ta beseda) bi pa lahko pisal, če ne bi živel ... čudno, res ... A pol je treba izbirat med pisanjem in življenjem? Men se zdi, da ne.
Fajn bodi, dragi Aleks. Užij napisan in živet december. Svetloba
-@ Gabriela, "vedno" najbrž ne, "včasih" pa upam, da res ;)
-@ Svetloba, a kdor diha, mu umanjka življenje? a kdor gleda, mu umanjka življenje? a kdor posluša, mu umanjka življenje? a kdor ljubi, mu umanjka življenje? zame pisanje JE življenje. včasih piše samo duša, vase. ampak piše. skoz.
Lahko živimo življenje in pišemo oz. ustvarjamo. Tudi to je del življanja. Še posebno, če nam je bil dan ta dar, torej je ustvarjalnost tudi naše veselje,naš pogon, naše notranje zadovoljstvo. In iz česa bi pisali, če ne bi živeli življenja??? :)))
Ne se bremeniti s tem.
Če moramo početi v življenju tudi stvari, ki nam niso vedno ljube, torej opravljati tudi dela, ki so včasih obveza, ker pač moramo preživeti...
Če je to življenje? Zakaj potem ne bi bilo življenje tisto, v čemer uživamo in smo svoji???
To je moj odgovor. Lahko živimo, ljubimo, ustvarjamo... le da smo svoji, da se lahko dotaknemo kdaj tudi sebe in svoje notranjosti.
Pozdrav še tebi Aleks in vsem, ki prihajate na te strani. :)))
24 comments:
Vragca v meni pol
Rabim tudi druge pol.
A
Glej jo, ptico v duši vražjo
Eno, na ramenu levem
Cilja mi na
Zgago!
Gruntam, tuhtam,
Aleksarije se grem:
Gotovo ptič
Edini dobro ve, da je
Celota v meni vrageczgagec!
";-)"
hehehehee,
no, kako lepo se je kdaj tudi nasmejati ob verzih in ne le trpeti, kajne?
lepo nedljo imej, Parkljcek!
-@ JazsemJaz
Meni je jasno
Ob branju :)
Je važen prešeren nasmeh ;)
Poslana pesem je super
A manjka še glasba
"Razkrije" naj se
Kakšen je
En vražji zgagec
Link je tu
Jaz pa uživam v hecu
Ćeprav morda
Ena uganka ostaja
Kaj ni morda vragec angel zares?
;)))))
fulvesel,
a.
-@ Neikka, gotovo da ja :))
lepo nedeljo tudi na tvoj konec,
a.
Ubral drugačen sem december.
Ga osvetlil, ti ga otoplil.
A obema jasno v tisti noči je postalo, da
Ni ga več na svetu vraga,
Ki potrgati najino
Angelsko vez bila bi mu zmaga.
;)
tudfulvesel
Poetu jasno nekaj ni:
Od kod so verzi in zakaj?
Edino to mu lahko povem:
Tron tvoj ogrožen ni
Upesnil pesmi sem le tri.
3:3
:)
za nocoj, za jutri, pa še
:) za povrh!
-@ JazsemJaz
Brezveze tron se meni zdi
Razumem pa vse pesmi tri
A nic zato ne imej skrbi
Le naprej mirno pisi ti
Ceste vodijo dalec
Uganil pa si
n.z.,
a.
-@ Alenka, hvala, tudi tebi :)
in vsem. kr za skoz
Vao... :)))
Se rima tukaj in kadi,
še Aleks si je v dan zapel.
po vražjem nekaj mi diši:
Mar dušo mu je kdo otel?
Se še vrnem kaj... Lušno ste začeli nov teden, prav tako nad vse simpatična pesmica :)))
všeč in diši po še po še... :)))
Krasen teden ti želim oz. vsem na tej strani :)))
Še enkrat sem vse prebrala. Upam, da ta prakelj še večkrat pride k tebi na obisk. :)))
Še jaz posipam malo čarobnega prahu, z veseljem :)))
In da si ti napisal pesem v rimah :))) JEEEEEEEEEEEEEEE :)))
Vilinček, ja, kakšen parkelj je kdaj res pravi mali čudež :)
pisanje v rimah mi pa ne gre; sicer sem jih v otroških letih precej "naklepal", ampak se nisem nikoli prav našel v njih.
lepo se imej(te),
a.
Pesem je v tebi.
V iskrivem nasmehu,
ki mi riše pot
do tvojega srca.
Vse lepo!
m
je čisto drugače, ko se malo hecam, anede ;)
(vidiš, še zdaj ne morem biti čisto resen :)
dragi Matevž, hvala za tvoje tople verze; nasmeh zagotovo prinese toplino v srce.
en topel večer želim tudi tebi.
vsem pa še enkrat najhvala za komentarje in sladke sanje nocoj,
a.
Nočka :)))
jutro :)
Aleks, jaz sem tole pesem doživel na dva različna načina. Najprej sem ti hotel napisati komentar, da poezija ni tvoj parkelj, ampak Miklavž, ki te vsak dan obdari, sicer mi tukaj ne bi mogli preb(i)rati toliko tvojih dobrih pesmi, nazadnje tole o parkeljnu poeziji. Parkeljna sem namreč razumel kot dan ali trenutek, ko ti nekaj pride na misel, pa tega ne znaš takoj ubesediti oz. upesniti. To se najbrž kdaj zgodi tudi tebi, predvidevam.
Ob ponovnem prihodu na tvoj blog pa sem parkeljna razumel drugače, kot osebo, navdih, brez katerega ni poezije. Če ni neke čustvene platforme oz. če si potrt/izpraznjen, se ti tudi pesem, ki jo bereš, zdi le literatura, ne pa pesem, ki v svojem bistvu temelji na poetičnosti, čustvih.
Takole je z mojimi interpretacijami. Ne vem, katera je prava in katera ne. Pravijo, da so, ko gre za pesmi, vse. Torej ti po prvi želim čim manj parkeljnov, po drugi pa čimveč. :)
Lepo bodi,
Domen
http://www.youtube.com/watch?v=EAkYJ8BuAwI&feature=related
:))) Lep dan.
-@ Domen, zdravo :)
ja, jz se kar strinjam, da so vse interpretacije prave... le zakaj ne? sam sem včasih fasciniran (kot recimo zdajle), ko vidim v odzivu bralcev en čisto drug pogled; zame je to poseben čar poezije.
(čeprav sem ful vesel, da je ta parkelj resničen. in moj :)
hvala, tudi ti se imej lepo!
-@ Vilinček, glasba in risanka, he he :)
tnx!
in lep večer vsem,
a.
heh heh heh :-)
luštno ;-)
lp, bralec
"rad bi našel pesem
a danes so vse metafore
literatura"
jaz tud tko nekako, ja ... me mal na prozo vleče zadnje čase ... samo ...
Zadnjič je nekdo pri naši Al komentiral, da če nekdo piše pesmi, mu "umanjka" Življenje ... Jaz pa mislim, da se da oboje. Kako za VRAGA (ni kar tko tle ta beseda) bi pa lahko pisal, če ne bi živel ... čudno, res ...
A pol je treba izbirat med pisanjem in življenjem? Men se zdi, da ne.
Fajn bodi, dragi Aleks. Užij napisan in živet december.
Svetloba
Sem vdihnila pesem - zelo inovativna metafora za poezijo.
Vedno znova znaš presenetiti.
Gabriela
-@ bralec, je kdaj tako :)
-@ Gabriela, "vedno" najbrž ne, "včasih" pa upam, da res ;)
-@ Svetloba, a kdor diha, mu umanjka življenje? a kdor gleda, mu umanjka življenje? a kdor posluša, mu umanjka življenje? a kdor ljubi, mu umanjka življenje?
zame pisanje JE življenje. včasih piše samo duša, vase. ampak piše. skoz.
hvala vsem. in lep dan,
a.
Svetloba, prav imaš...
Lahko živimo življenje in pišemo oz. ustvarjamo. Tudi to je del življanja. Še posebno, če nam je bil dan ta dar, torej je ustvarjalnost tudi naše veselje,naš pogon, naše notranje zadovoljstvo.
In iz česa bi pisali, če ne bi živeli življenja??? :)))
Ne se bremeniti s tem.
Če moramo početi v življenju tudi stvari, ki nam niso vedno ljube, torej opravljati tudi dela, ki so včasih obveza, ker pač moramo preživeti...
Če je to življenje? Zakaj potem ne bi bilo življenje tisto, v čemer uživamo in smo svoji???
To je moj odgovor. Lahko živimo, ljubimo, ustvarjamo... le da smo svoji, da se lahko dotaknemo kdaj tudi sebe in svoje notranjosti.
Pozdrav še tebi Aleks in vsem, ki prihajate na te strani. :)))
Post a Comment