oświęcim / auschwitz
rožnati trikotnik za vse prepovedane ljubezni rumene zvezde kakor žgoča sonca namesto svobode oblaki in morje v barvah črt na oblačilih ljubljene oči narisane z ogljem na stene barak oslepele od solz rožni venec iz kruhovih drobtin podgane trgajo upanje z mladeničevih mrtvih dlani krohot starke s koso v koračnicah orkestra vlak smrti maršruta do niča obešen ustreljen umrl od lakote in tisti plinski tuši voda objema premrle ude gole in bose na dvorišču sredi zime glej delo osvobaja vsak dan preizkus strahu in poguma moja duša je noč le ime moškega zapisano v moji krvi nosi moč preživetja | a pink triangle for all forbidden loves yellow stars like burning suns instead of freedom the clouds and the sea in the colors of the stripes on the clothes beloved eyes drawn with charcoal on the walls of the sheds blinded from tears a rosary of crumbs rats are tearing hope from a youngster’s dead palm laughter of the lady with a scythe in the marches of the orchestra a railway of death a line to nothingness hanged shot starved to death and those gas showers water is embracing the stiffed limbs naked and barefoot in the yard in winter look work makes one free every day a test of fear and courage my soul is a nightfall only a name of the man written in my blood bears the strength of survival |
© Aleks 2008
38 comments:
Dve nedelji nazaj, je naš mladi kaplan med pridigo spregovoril o čudežnem stavku, ki osvobaja srce in duha: "Delo osvobaja".
Žal je stavek, ta misel, prišla na podboj najbolj grozečega otoka v človeški zgodovini.
Blagor nam vsem, ki tega nismo doživeli. In najbrž ne bomo nikoli doumeli kaj vse se je tam dogajalo. Sam sem v teh taboriščih izgubil kar tri tete. Vse, še kot otroke.
Ne znam si vsega tega predstavljati, znam pa si predstavljati življenje v ljubezni, v sožitju, v miru.
In tega naj bo v izobilju.
In tega želim vsem!
Mir, ljubezen in edinost!
Delo osvobaja - tudi Ljubezen osvobaja!
Matevž
veš, jz sem bil tam, ko sem bil nazadnje na Poljskem... edina beseda za tisto, kar čutiš tam, je groza... groza, ki ni samo v tebi, tudi okrog tebe je, povsod, povsod.
in v resnici sploh ni besed.
vse dobro, vsem,
a.
Tole pesem sem kar nekajkrat prebrala... Že prej sem bila tukaj, pa nisem hotela takoj komentirati, ker iščem v njej še nekaj drugega...
Pesem namenjena zelo temni preteklosti človeštva, ki nam je dokaj znana. Vsaj meni.
Grozoviti poboji, o katerih ni besed. Veliko sem brala, dokumentarci filmi... Zgodovina me je od nekdaj zanimala, tudi moj ljubši predmet v šoli...
A mislim, da se ne obračaš le nazaj, tudi v naprej... tudi danes se po svetu dogajajo krivice, poboji, gorozovitosti, preganjanja... sicer ne v tako velikem obsegu, kot so se te... A se. Še vedno se.
Nekdo si vzame pravico v svoje roke (oblast, skupina, kdaj tudi posameznik) ker je drugo osebo (skupno) ožigosal, označil,naredil jo za drugačno.
Drugačnost si ne pripneš sam, drugačnega te naredijo drugi, ker se ne vklapljaš v njihov krog...
nisi popolnoma po normah zaradi nečesa.
Življenje postavlja včasih pravila, ne glede na to če so ta dobra ali slaba.
In velike skupine ljudi jim podlegajo ali pa zaprejo oči in nočejo videti(največkrat zaradi strahu, lastne varnosti) Lažje se predati sovraštvu, kot pa ljubezni.
To je težko razumeti... A toliko se še tega dogaja po svetu.
Dobra pesem, zelo dobra pesem Aleks... tako kot vedno me potegneš vase.
Drži se mi in krasen teden ti želim. Hvala, da si me obiskal. :))
Še to. Berem te, da si bil na Poljskem in obiskal taborišča smrti. Najbrž še vedno stene kričijo...Tista temna energija, tisto zlo, izgubljene duše... to je najbrž ostalo.
Iz osnovne šole mi je ostal le spomin na Begunje (drugje nisem bila) Je pa predaleč nazaj, da bi lahko spisala kaj več... vem pa to, da smo vsi iz tiste stavbe prišli s tesnobo v srcu in malček prestrašeni. So nas potem učitelji peljali na igrala, da so nas vsaj malo pomirili...
Ostalega pa se več ne spominjam, premajhna sem bila.
Najbrž pa nate vpliva že psiha, ko prideš na eno mesto, kjer je nekdo izgubil življenje nasilne smrti.
Tukaj pa je šlo za usmrtitve velikih razsežnosti.
Ne vem kako bi to vplivalo name. Najbrž bi se pa morala kar močno psihično pripraviti in najti v sebi dovolj svetlobe, da ne bi preveč seglo vame.
Še enkrat vse dobro.
Prebral večkrat. Prvi in zadnji dve vrstici me spomnita nate. Ostalo so dejstva. Beseda "glej" osredotoča bralca na bistvo (mi je všeč). Bilo je namerno (1. november). Moje mišljenje. Koga pa 1. november spomni na žgoča sonca namesto svobode? Tebe? Ja, ampak v prispodobi prvih in zadnjih dveh vrstic.
Mirno noč.
Gregor
-@ Vilinček, veš, ko sem stopil skozi tista vrata - čeprav naj bi to bila zdaj "samo še" zgodovina - mi je bilo tesno, kot da sem tam takrat, zaznamovan z rožnatim trikotnikom (bi ga znal nositi pogumno? bi ga? ne vem, sem se pa dosti spraševal o tem)... pa nekako ne moreš stran, že zato, ker veš, da oni niso moglo nikamor... in zraven ti zamira duša...
a kljub temu mi ni bilo niti za trenutek žal, da sem šel; mislim, da se teh in takšnih grozot, kjerkoli na svetu, ne bi smelo nikoli pozabiti. in da jih ne bi smelo biti nikoli - ne tedaj, ne več.
-@ Gregor: pesem je nastajala dolgo; konec sicer takoj, drugo je prišlo kasneje. prvi november je bil res namenoma izbran, čeprav meni osebno ni "zapovedan praznik"; vsakdo se spominja sam, ob svojem času, na svoj način. jaz tokrat tako, na ta dan, njih.
hvala vsem za razmišljanja, lep teden vam želim,
a.
Bila Tam. Sama. Počasi sem hodila. Počasi nosila Njihova Imena. Poljska mi je pustila sledi.
Drugače pa, dragi Aleks - v teh dneh se mi piše pesem z naslovom Pesem po Auschwitzu - vidiš, kako smo povezani - ne da bi vedeli.
Vse dobro.
G.
čutiš, kajne, ko si tam, vse...
o, ja, Poljska je tudi meni pustila vtise... in, da ne bom skoz samo temen, tam sem poskusil najboljše medenjake :)
(ki jih sicer ne maram preveč)
lep dan,
a.
Sem prebrala še ta tvoj novi del. Kot sem ti sama napisala nisem bila še tam... A vem, pa da bi tudi vame močno seglo. Ker taka sem. Ker mi je že seglo ob prebiranju zgodovine, raznih pisanjih, dokumentarcih.
Kaj bi v taki poziciji naredila?
Ne vem? Ker tako kot si sam zapisal... niso imeli nobene možnosti.
Pa ne gre le zate... (mogoče si sam pripravljen na smrt)
A tu je šlo za masovnost, družine, otroci. To je še huje. Mati, oče, otroci. Lahko sebe pripraviš, a veliko težje sprejmeš smrt bližnjega,še posebno otrok, ki so prvi šli v plinske celice, ker niso bili zmožni opravljati težkega dela.
Sicer pa ne vem kaj je bilo huje, čakanje... ali pa da si bil med prvimi v vrsti
Ne bom več o tem. Težke teme so.
nihče od nas ne more vedeti, a mislim, da je smrt bila odrešitev; hujša so bila mučenja, prava sadistična izživljanja, pa medicinski eksperimenti na ljudeh (tudi otrocih)...
ne vem, jaz bi rekel le, da se takih stvari ne sme pozabiti.
lepo bodi, Vilinček, in vsi,
a.
ja, res imajo dobre sladice vse do kawe mrozone ...
(tukaj sem pa padla v eno čudno luknjo Aleks. - asociacije na enega pesnika, ampak bom pustila)
Lirika po A. - se vprašaš kdaj?
Gabriela
Ne, ne sme se pozabiti, prav imaš Aleks... Bodi mi dobro in nad vse lep dan ti želim :)
Jaz pa spet malo zamujam, a ne preveč, kajne?
dan mrtvih se pokriva z izborom pesmi o smrti na poseben način tistih trpečih duš, na katere smo skoraj že vsi pozabili.
ne bom leporečila, spomin na vse te izločene in emarginirane je vreden pesmi, pa še kako!
Vse dobro, n.
-@ Gabriela, mislim, da marsikdo (ne) mara za medenjake... tudi če piše pesmi ;)
poezija po A.?... poezija vedno, ker je tudi upanje. in svoboda.
lepo bodi,
a.
-@ Vilinček, lep dan tudi tebi!
lepo se imejte,
a.
-@ Neikka, mogoče je pa prav, da se kdaj, vsaj v duši, prižge svečka za vse tiste, ki nimajo več nikogar, da bi se jih spominjal?
za obiske in komentarje na blogih je pa vedno pravi čas :)
hvala in pozdrav na sever,
a.
Rojen sem v novejši zgodovini, a takšne stvari se me vedno dotaknejo nekje v globini srca.
Naj se nikoli več ne ponovijo!
uroš
veš, se mi zdi, da brez medenjakov ni pesmi:)))) (pa četudi namišljenih)
Gabriela
-@ Uroš, zelo lepo
-@ Gabriela, count me out (pri medenjakih, mislim ;)
Saj so še kakšne druge sladice tud - a mančmelou ti je všeč?
G.
Kot vedno... če sem tukaj, pustim tudi sled. Toplo in svetlo... jasno!!! Če pa sem Vilinček... :)))
Krasen dan in še lepši vikend ti želim...
-@ Gabriela, moja najljubša je temna čokolada (85% kakava :)
-@ svetli Vilinček, hvala :)
vikend bo menda deževen, a naj bo vseeno lep,
a.
V pesmi mi je najboljši tale del: "rožni venec iz kruhovih drobtin / podgane trgajo upanje". Odlično.
Ob branju se je v meni zbudilo sočutje do vseh, ki so bili ponižani na tako nečloveški način. In tak besen občutek nemoči, ker jim za nazaj ne more nihče več pomagati. In jeza, ker ravno v teh dneh po slovenskih domovih na Koroškem rišejo svastike. Ne vem, kaj ima v glavi nekdo, ki to naredi. Kot bi hotel vsem, ki so trpeli, še enkrat prizadejati vso bolečino.
Čeprav je Oscar Wilde rekel: "All art ist quite useless," srčno upam, da bo umetnost ganila čim več ljudi, da začnejo svojo življenjsko energijo navzven usmerjati k drugim in ne proti drugim. Kot je zapisal Matevž v prvem komentarju: "Ljubezen osvobaja."
Vsem vse dobro,
Domen
Really touching. Have you visited it?
I went to Terezin (a camp in the Czech Republic) last summer. Those camps are so haunting.
I'm fine. I have a boyfriend since two weeks. :-)
Glenn
-@ Domen: in potem je taisti Wilde prav s svojo umetnostjo veliko povedal (meni so posebej blizu njegove pravljice)
so stvari, ki jih ne bi smeli pozabiti in ne dovoliti, da se ponovijo. kaj lahko naredimo, je drugo vprašanje, najbrž pa več, kot si mislimo, na videz varno skriti v svojih malih zaprtih svetovih. mogoče kdaj kaj tudi z besedami.
Matevž zna pa veliko stvari lepo in modro povedati, veš.
hvala, lepo se imej tudi ti,
a.
ps prebral Pimlico
-@ Glenn, yes, I've seen it, it was really an awful experience...
Glad to hear about your boyfriend :)
Aleks,
odkrila sem blog zupana iz Juna, velikega Lorcinega poznavalca, ki je tudi meni zaupal toliko skrivnosti o njem!
Imam ga med povezavami v svojem profilu, a ce te zanima, pise tudi o Lorci, link:
http://joseantoniorodriguezsalas.blogspot.com/
lep vikend imej!
draga Neikka, moja španščina sicer ni ravno akademska, ampak bolj počitniška ;), a bom vseeno pogledal, hvala za link :)
lep vikend tudi tebi!
se beremo,
a.
Me veseli, da ti je dal moj komentar idejo za branje tega romana. Upam, da ti je bil všeč. Jaz sem bil namreč edini ali pa eden res redkih v našem razredu, ki se mu je ta roman zdel dober. Še profesorica ni bila prav navdušena (ona je hotela kakšno Francko ali pa Karamazove:), je pa priznala, da je imela po vsakem branju boljše mnenje o njem, in nam ga - to moram reči - vseeno zelo dobro predstavila.
ja, všeč mi je bil :), zgodba in tisti specifični, poetični jezik...
in, rad kdaj sledim "izboru bralcev", odkrivam kaj, česar še ne poznam.
(btw, Dostojevski pa je meni eden najbližjih pisateljev sploh)
lepo bodi,
a.
Če sem že tukaj :))) Ne morem brez tega... Tisto kar želiš sebi, moraš tudi drugim. :)))
Nad vse lep teden ti želim in vsem, ki te obiskujejo.
Nič novega? Vem! A v novem tednu se lahko marsikaj skriva In če te kaj lepega preseneti, ni nič narobe...:))
Uživaj-te mi.
Vilinčica, hvala! dobre želje so vedno dobrodošle :)
lep teden tudi tebi, in vsem,
a.
hvala Aleks... tudi zate, tudi zate :))
... ljubljene oči
narisane z ogljem
na stene barak
oslepele od solz ...
Da bi ne bila nikoli več prelita nobena solza človeštva zaradi takih grozot. Utopija?
Ponavljam (že kdaj ponovljeno):
V tvoje žile
se pretočim,
da ti nahranim
celice ...
Rdeča krvnička.
Kajne, kako različni so lahko pomeni nekaterih besed ...
Dragi Aleks, čutim s teboj! Utripaj-ta v ljubezni!
-@ Vilinka svetla, enako :)
-@ draga Alenka, utopija? verjetno bo dolgo, dolgo res tako, se bojim.
hvala za verze :)
in pozdrav vsem,
a.
Presunljivo, in lepo. Hvala
lp, bralec
pozna sem... kot zadnje čase skoraj povsod.
ob branju te pesmi pa me spreletava srh... nisem bila tam, a nekako občutim del groze...
-@ bralec, hvala!
-@ Polona, welcome anytime :)
sicer pa, ja, grozljivo je tam...
imejte se vsi nadvse lepo,
a.
Aleks,
obcasno se berem brat angleske verzije tvojih pesmi!
uff, so dobre!
Takoj bi te vzela za prevajalca svojih pesmi v anglescino, takoj!
Ko bi vedel, kako brezupno iscem nekoga, ki bi bil prevodom kos!
vsi vrzejo pusko v koruzo!
Bodi fajn!
n
hvala :)
eh, kaj vem... moje pesmi včasih nastanejo v kakšnem drugem jeziku, včasih se mi kakšno zdi fino prepesnit, ampak tam natanko vem, ali sem ujel pravo besedo in pravi ritem ali ne, sicer raje nič...
vživeti se v jezik in vživeti se v pesem, bi rekel. ne vem, zgolj kot ideja: mogoče poskusiš sama in se na koncu po potrebi le še posvetuješ s kakšnim lektorjem.
lepo se imej,
a.
Post a Comment