nekega dne

Saksofon v osamljeni noči,
zaprta knjiga
in pepel cigarete na tleh,
iskanja poti v tvoji duši,

toda nekega dne -
tistega praznega dne -
te ne bom imel rad.

Moje oči v očeh drugih moških,
snežinke na tvoji koži,
plešoče moj ples,
želja po neki daljni bližini,

toda nekega dne -
tistega trpkega dne -
te ne bom imel rad.

V hladu večera,
utrujen od potovanja,
božaš spomine
na toplino dotikov,

toda nekega dne -
tistega težkega dne -
te ne bom imel rad.

Ugasli pogled
na prašni cesti pozabe
poljublja sence
minulih ljubezni,

toda nekega dne -
tistega temnega dne -
te ne bom imel rad.

© Aleks 2008


17 comments:

Matevz said...

Nekoč si zapisal:

»tudi če boš odšel,
boš ostal z menoj
(dokler bom jaz) -
kakor sonce,
ki sije tudi tedaj,
ko zaide.
nekje.«

(napisano zanj, ki je ptica v moji duši)

Zato vem, da bo v tebi vedno gorela ljubezen, tudi »tistega dne«

Vse dobro, skozi sivi večer ti želim, Aleks!
m

Anonymous said...

"Ugasli pogled
na prašni cesti pozabe
poljublja sence
minulih ljubezni,"


Ampak Ljubezen ostane, dragi pesnik. Ostane! Ne vprašuje za obliko, za obraz, za dež ali sonce, ne za poti ... Ljubezen ostane zapisana v čas večnosti.

hrepenejski pozdrav v oktoberski večer

G.

Anonymous said...

Kaj le kaj me je prineslo sem zvecer po skoraj tednu dni odsotnosti z blogov?
radovednost ali slutnja, da bom prebrala lepo pesem?

ne vem, a tisti ponavljajoci se verz, da nekega dne nekoga ne bos imel vec rad, se vsede prav tezko na srce, kot skala, ki pade na noge...
Zivljenje je res kot vrtiljak, enkrat smo gor, srecni, drugic spodaj, otozni...

Lepa pesem, ceprav so barve temne.

Bodi lepo, neikka.

aleks said...

-@ dragi Matevž, veš, ampak tisto je čisto druga pesem, in druga občutja... za nekoga, ki pa je del mene, za vedno.

-@ G., ja, ostane... tako, abstraktno. ne pa vedno za vsakogar, mislim.

-@ Neikka, včasih so tudi občutja taka, otožna...

hvala vsem, lepo se imejte,
a.

Anonymous said...

Oh, Aleks. Ne vem, če lahko v tako čutni duši, kot si ti, ljubezen do nekoga popolnoma izgine. To pravim, čeprav te poznam ''samo'' skozi pesmi. Žal smo ljudje take živali, da po razhodu ostane trpeljenje. Se pa seveda pri vsakomur pojavi želja po razhodu brez trpljenja. V tem kontekstu sem tudi bral tvojo pesem, ki je že druga po vrsti na temo tistega žalostnega dela ljubezni, razhajanja. Sicer sem v nekaterih prejšnjih pesmih opazil, da si nagnjen k samorefleksiji temnih, žalostnih, tragičnih misli svoje duše. (To je en pomemben del tudi pri meni.) Upam, da sta zadnji pesmi zgolj plod refleksije in ne česa drugega.

Na bližino! Lepo bodi,
Domen

VILINČEK said...

Uf. Tudi jaz sem se kar močno potopila v to tvojo pesem. Sicer sem jo znova doživela čisto po svoje, a o tem kasneje.

Najprej tisto, kar sem že večkrat napisala na tvoji strani. Si pesnik, v kakšrnih kolih tonih že spisal / si pesnik, ki lahko v osebo zelo, zelo močno seže z besedo. V sebi nosiš en velik dar oz. bi temu rekla, kar moč. Res mi je v čast, v veliko čast, da lahko delim svoje misli s tabo. Da ne bom pristranska, kar nekaj vas je takšnih, ki ste me prevzeli, začarali, očarali... me potegnili v svoje svetove, globine. Vsak na en svoj poseben način. A ste me. Dobesedno sežete vame.

In zdaj vsebina. Kako jo jaz doživljam.

Ta ponavljajoči refren (če lahko tako to napišem) Ne obeta nič dobrega za nekoga oz. najbrž tudi ne zate.
Čutim tudi tvojo bolečino. Ta trenutek predvsem tvojo.
Vidiš nekaj v naprej.
Zdaj tak razplet pa se postavlja vprašanje?

Zakaj nekoga ne imeti rad v danem trenutku, ko ti morda sedaj pomeni zelo, zelo, zelo veliko.
To čutim, ker si mu namenil tudi pesem.

A jaz sem pogledala še malček drugam, kakor da bo moralo priti do tega... v kolikor boš ti vplival na to, ne vem? A zdi se mi, da ne stojiš le ti za tem.

Gre pa za ene situacije, ki te bodo prislile, da boš zatrl svoja čustva. Ne vplivaš le ti na njih.

In čutim tvojo bolečino ob tem. Čutim jo.

Upam, da ne bo prišlo do tega.
Kajti želim ti le sreče Aleks, veliko veliko sreče... Še posebno, ker si mi zelo drag. Sicer pa to veš...

Objem in lep, nad vse lep teden ti želim.

VILINČEK said...

Da ne pozabim. Pozdrav tudi Matevžu in Neikki oz. vsem, ki prihajajo k tebi in ti stojijo ob strani.

Še nekaj sem zaznala. Lahko da bišeš tudi sebi?? Ne imeti rad svoj drugi jaz, tisti, ki ti ni tako blizu, ki ti ne prinaša lepih občutkov, ki ti nosi bolečino...praznino, tisti svoj jaz, ki te vodi po poti, ki ti ni tako ljuba.

Še en pogled, ki bi bil možen.

Drži se mi Aleks...super oseba si. Čutim tako.

Unknown said...

Uh ..., čudovita pesem. Malo trpka, pa vendar v teh sivih dneh se najbrž porajajo res takšne!
Naj te ljubezen greje!

aleks said...

-@ Domen, včasih, veš, se tudi sam sprašujem, zakaj skozi pesmi ugleda luč sveta predvsem moja temna stran; morda zato, ker je o temi sicer težko govoriti, ne vem. in kot da je malo melanholije stalno nekje tu...

sicer pa refleksija, definitivno.

lepo bodi tudi ti,
a.

-@ Vilinček, tale interpretacija mi je pa silno všeč... namreč, da je pesem zame (ker se v resnici nimam ravno preveč rad).

tudi meni se zdi lepo, da se na teh naših straneh srečujemo in pogovarjamo in tako bogatimo drug drugega bodisi s poezijo bodisi s komentarji in razmišljanji.

še posebej pa hvala za tvoje dobre želje.

vse lepo tudi tebi,
a.

-@ Uroš, pozdravljen! in hvala za komentar. imaš kar prav, dnevi so res nekam preveč sivi zadnje čase...

štajerc, dobrodošel v ljubljani,
a.

VILINČEK said...

Pridem pa vedno ne pusti dotik.

hvala ti Aleks, tudi od mačka murija lep pozdrav, vsem ki berejo te strani. :)))

Alenka said...

"tistega praznega dne
tistega trpkega dne
tistega težkega dne
tistega temnega dne"

... in ta noč je tako presneto jesensko deževna ... ko dežujejo listi ...

Dragi Aleks,
saj poezije nam ni treba razlagati, kajne. Pomembno je, da jo začutimo, da se nas dotakne. Se me je. Kot že mnoga tvoja razpoloženja.

Naj bo dotik tvojega jutra svetel, svetlejši, moj pozdrav pa prav tak - en nežen dotikec, iskrica za preskok energije!

aleks said...

-@ Vilinček: v vsakem primeru si vedno dobrodošla tu.
in kaj je z mačkom murijem? sicer ga "srečujem" samo med tvojimi komentatorji, brala se nisva... vseeno, hvala, enako.

-@ Alenka, poezija je svoboda... jz imam rad vse načine, na katere se moje pesmi dotaknejo tistih, ki jih berejo, moja "zgodba" v njih je samo ena od... in mi je všeč tako.
hvala za dotik, in, seveda, čestitke (že veš, za kaj... slučajno sem videl, a ker ti nisi nič napisala na blog, sem sklenil, da počakam do "srečanja" tukaj). nekaj posebnega.

lepo se imejte, pod "listi, ki dežujejo" (kot je tako lepo povedala Alenka),
a.

VILINČEK said...

hvala ti Aleks, tudi zate veliko, veliko sonca in vsem, ki so ob tebi.

Anonymous said...

Mene narahlo spominja na šansone (tvoj 'refren'). Trpko, lepo.
lp, bralec

aleks said...

-@ bralec, se ti zdi? kaj vem; jz je vsekakor nisem tako "zastavil". vseeno mi je to kompliment, tnx!

-@ Vilinček: hvala, enako tebi in vsem!

in se beremo,
a.

VILINČEK said...

Tok, tok :))) Lep se mi emej Aleks.

aleks said...

O, Vilinček, hvala! Lepo bodi tudi ti :)

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.