dež v meni / raining inside
dež v meni
raining inside
dež v meni
kaplje besed
nerazvozlani vzorci časa
na neskončni paleti
izgubljenih življenj
zamirajo v barvah odhoda
moj motni obraz
bledi
v zrcalu umazane luže
razblinjam se
na pragu noči
kaplje tišine
osuto cvetje dreves
hočem ti dati sonce
a padajo tja
kjer si ti
ko postajam
tiha molitev groze
ujet v udarcih
najbolj zaželenih dlani
in si pišem
drobce ledu v srce
ker ne vem
kje naj prezimi duša
sredi brazgotin
vame zalučanih kletev
© Aleks 2008
raining inside
drops of words
unraveled patterns of time
on an endless palette
of lost lives
are dying away in colors of leaving
my vague face
is fading
in a mirror of a dirty puddle
i'm disappearing
on a threshold of the night
drops of silence
fallen blossoms of trees
i want to give you the sun
but they are falling
on you
while i'm turning
into a quiet prayer of fear
captured in strokes
of most wanted palms
and i'm writing
splinters of ice into my heart
for i don't know
where can my soul pass the winter
in the middle of scars
of the curses called down on it
© Aleks 2008
28 comments:
"kaplje besed
nerazvozlani vzorci časa
na neskončni paleti
izgubljenih življenj
zamirajo v barvah odhoda"
Dotaknile so se me te besede.Danes, ko smo v koroško zemljo položili še eno življenje, pravzaprav telo.
In v trenutku, ko so možje spuščali krsto v zemljo, dobim sms z željo po soncu. Pogled se mi je usmeril v nebo in ravno v tistem času je zahajalo sonce!
In rodilo se je samo eno vprašanje: Zakaj življenje, zakaj?
Aleks, naj bo vsak dan, ki ti je dan, kot novo rojstvo za ljubezen!
Vse dobro!
Matevž
http://www.youtube.com/watch?v=zoWcpafo1Zs&feature=related
Tole pesem sem zadnjič našla. Enya mi je že od nekdaj ena ljubših glasov.
Naj te kapljice zacelijo vsaj delček brazgotin. Naj ti sonček sije.
Se še vrnem in kaj komentiram ob tvoji pesmici. Močna, močna pesem.
en pogled skozi dež...
-@ Matevž, kdove, zakaj, zares. najbrž si vsakdo vsaj kdaj postavi to vprašanje brez pravega odgovora...
-@ Vilinček, tnx za Enyo, fajn je!
hvala za komentarje, lepo bodite, in se beremo,
a.
Večkrat ga mimo pihnem :)) a tokrat ti s tem haikom malo.
Piham na dušo,
in celim brazgotine.
Otroci sonca.
Včasih tudi malo nagajivi :)))
In še pogled na pesem. Ne si to jemati nase:
Tvojo pesem, pa se da doživeti na različne načine. Občutek krivde, ki ti jo nekdo nalaga (ki ti je zelo blizu in ga imaš rad) oz. si jo delno tudi sam??? Ravno čustva te vodijo k temu... vežejo te, zato so ti občutki še bolj močni, kar daje vsej pesmici še več bolečine.
O tem govorijo tudi tvoje prispodobe "motni obraz, umazana luža, molitev groze, ujet v udarcih, zalučene kletve, brazgotine itd...) Bolečina, močna bolečna.
Ne moreš tega nositi na sebi... zato nekako skozi pesem zaledeniš čustva.
Dež, najbrž solze... Čeprav v sebi želiš, ne moreš prodreti s sončnimi žarki... Stene so predebele.
Led zdravilo za brazgotine... hladi rane a istočasno tudi čustva.
_____________________________
Moje doživetje ob pesmici.
Zdaj pa znova vilinček. :))) Jaz ti bom prišla večkrat pihati na dušo... mogočepa vsaj malo pomaga.
Drži se mi Aleks... In ne se jeziti nad mano in mojim doživljanjem ob tvoji pesmici.
Še vedno ti želim veliko sončka... tudi dežek je včasih potreben, a potem znova sonček :)
Pridem mi bodi :))
Pogled v jutri.
Lepe misli božajo
kapljice srca.
Vilinček, prav nič se ne jezim (zakaj bi se pa?), ampak se zahvaljujem za komentar in za sonček! le brez skrbi prileti še kaj naokrog!
hvala tudi za vzpodbudni haiku!
lepo se imej(te),
a.
Hvala tebi Aleks in kot vidiš mi ne rabiš reči 2 x ...
Drži se mi in krasen, krasen dan :)))
dragi Aleks,
ni me bilo, dva dneva in zdaj si skoraj ocitam, da sem pozno stopila pod kaplje besed...
Tako, kot se me dotaknejo tvoje pesmi, se me niso nikoli nobene -razen tiste, posvecene meni.
Dez v tebi s koraki ledu in tisine
nosi mraz in zimo, kje bo prezimila dusa?
Kje bo nasla zavetje roka in kje misel, ki bo tavala med kapljami besed izgubljenih zivljenJ?
Pesem zalostnih utripov srca je, temna in boleca, tako kruta, kot je tolikokrat kruto zivljenje - ko udari.
Pesem v anglascini pa prekrasna spremljava tej, v slovenskem jeziku.
cestitam za oboje, Aleks in pogumno dalje.
-@ Vilinček, lepo :)
uživaj!
-@ Neikka, hvala za obisk, hvala za komentar. kakšen dan se pač izpišejo malo bolj temne pesmi... mi je pa lepo, da take, čisto moje, najdejo odmev v bralcih.
kaže, da smo v teh dneh vsi pridni in delovni... bo pa vikend malo bolj sproščujoč :)
lepo bodi,
a.
"kje naj prezimi duša
sredi brazgotin
vame zalučanih kletev"
Dragi Aleks,
ob skoraj pol čez polnoč me ganeta ti in dež. Tudi (zdaj že včerajšna) novica o še enem listu:
65 listov
se je utrnilo ...
v eni minuti
Odšlo je še eno življenje, samo štiri nadstropja so nas ločila. Njegova duša utripa v vsaki kaplji ...
Tvoja pesem je ... TVOJA!
Objem v sanje in novo jutro!
draga Alenka, jesen je... v mnogih pomenih besede. hvala, da si se ustavila tu.
bodi dobro,
a.
Tudi jaz ti želim čim lepši vikend Aleks in naj tale dež, ki je padel prinese znova sonce v oči.
Objem od vilinčka :)
Aleks izjemno!
lp, bralec
ko postajam
tiha molitev groze
ujet v udarcih
najbolj zaželenih dlani
in si pišem
in si pišem pesem pa naj bo kakršna koli že, moja je ...
a v njej iščem tvoj obraz
in ... včasih si le v moji pesmi in to je včasih dovolj ...
samo malo odmevam, Aleks
Gabriela
-@ Vilinček, lepo se imej tudi ti!
-@ bralec, hvala!
-@ Gabriela, včasih je pesem in včasih tišina... obe pa govorita, vsaka na svoj način
lep večer vsem,
a.
Aleks, tale pesem je ena tistih, ki sem jo moral prebrati večkrat. Najprej sem imel ob prvih treh kiticah pred očmi nekoga, ki stoji ob grobu svojega ljubega, nato pa sem prepoznal zelo čutni in pretresljivi opis nefizičnega razhajanja za vedno. Verzi so me spomnili na Deklevovega Matjaža in Nastjenko, ki smo ju brali za maturo. Pesem me je navdihnila za ponovno branje Pimlica, ko bo to dopuščal čas.
Toliko o moji interpretaciji. Povedati moram samo še to, da je sredica sredic, kot bi rekel Pavček, prva kitica, ki je čista klasika.
V prihajajočih dneh ti želim čim več jesenskolistnega neba brez dežja,
Domen
Domen, tudi avtorju je kdaj treba (in vredno) večkrat prebrati komentarje... hvala. Deklevovega Pimlica še nisem bral, a bom zdaj čim prej segel po njem. prav zanima me. tebi, sklepam, je kar pustil vtis.
tople jesenske dni tudi tebi,
a.
Tudi tukaj ti pustim en dotik. Nad vse lep teden ti želim Aleks in vsem, ki te obiskujejo.
Vilinček, hvala, tudi ti se imej fajn!
in vse lepo vsem,
a.
Bom obljubim :)))
tako je prav :)
uživaj(te),
a.
Pa bom tukaj pustila dotik, če že kukam. :))) Tebi Aleks in tudi za Matevža... Ker se mi zdi, da se ne da tam komentirati... ali pa sem kaj zmutila :))) tudi možno.
In kljub dežnim kapljicam veliko dobre volje za srce in duha :)
zmiri je fino, ko kdo pusti tukaj kakšno prijazno sporočilo, sem jih vedno vesel :).
hvala, Vilinček, in lep dan tudi tebi. Matevž bo, upam, porihtal svoje komentarje (se mi zdi, da res nekaj ne dela prav), o dežju pa nič, ker ga nimam rad.
lepo se imej(te),
a.
En dotik še jaz!
Z informacijo, da je z mojim blogom spet vse vredu. Očitno sivina neba škoduje tudi tehniki.
Vse dobro!
t
Tudi možno :))) tudi meni včasih kaj nagaja. No danes mi ne deluje tista številčina pod komentarji :)))
Nad vse lep vikend vama želim :)))
no, fajn, da sistem spet deluje :)
hvala obema, lepo bodita, vsem skupaj pa lep dan,
a.
Such a sad poem. It's beautiful, but yet so tragic.
Glenn (from the country of rain, Belgium)
Nice to hear from you again, Glenn! And thanks for your comment (there's so much sadness in the rain... sometimes).
hope everything's fine with you,
Alex
Post a Comment