31.5.08

po karnevalu

razcefrana maska
v slepi ulici
s pogledom na most vzdihljajev
obesim svoj ponarejeni nasmeh
na ožgane korenine podrtega drevesa
sredi zapuščenega vrta

obraz
nosi bledo barvo duše
ustnice
(drugače kot v gledališču)
so izrezane iz sanj o bližini
dež riše solze

moj moški
bil je mornar
postaven in drzen in ranil je s smehom
s krhko milno kačjega pastirja
sem plesal zanj
brez odmeva

ni hotel ne besed ne poljubov
samo temno lepoto
grobih predaj
in brezčutno ječanje
v potni vročici strasti
golih teles

težka bolečina
velikih kamnov
v žepih črnega domina
morje me vabi na zmenek
še zadnji valček
v plimi karnevala

in glasbe ni več

© Aleks 2008




11 comments:

neikka said...

Ojoj, ojoj, kako temna pesem!

Do smrti temna in vendar smrtno lepa!

Naj bo nedelja svetla in upajoca:)))
bodita lepo.
neikka

aleks said...

o, hvala, tale "smrtno lepa" mi je sploh všeč :)
je bolj metafora... metafora mojih majskih razpoloženj, recimo.
zdaj pa v junijsko sonce, ful sem ga vesel :)

lepo se imej tudi ti, in eno sončno nedeljo vsem,
a.

Matevz said...

Pripogibaš svoje telo pod jamborom bolečine. Svoje, njegove, njene, naše. Z ostrino srpov in mehkobe upanja hkrati, v strahu pred spanjem brez prebujanja. V strahu pred koncem, pred nikogaršnjim svetom.
Besede zvezene v pretresljiv ritem podobe nekega življenja s pečatnim smrtnim poljubom. Za katerega upam, še ni doživel epiloga.
Sem s teboj!

Matevž

polona said...

močna izpovedna pesem... bridko temna in vendar čudovita... skratka, všeč.
lep pozdrav!

aleks said...

nedelje zvečer niso za komentirat... jz še ne bi ponedeljka (čeprav včasih prinese kaj lepega)...
draga Polona in Matevž, hvala obema!
in vsem polno sonca v novem tednu,
a.

(zbogom, Andrej. mirno spi.)

Anonymous said...

Aleks, slišim glasbo, vidim Benetke, vidim maske ...
In kdo si Ti?
In kdo sem jaz?


junij je ...

Svetloba

aleks said...

junij cutim :)

lepo se imej(te),
a.

ps tisti naslov, sprasujem te vse o tebi (in markova poezija) mi je pa ful fajn :)

Iz Mavrice Stkana said...

Te berem. Pesem bolečine, ki jo znaš izredno močno preliti, vsakič te začutim.
A iz komentarjev vidim, da se kljub vsemu riše sonce na tvojem obrazu.

Naj sije. :))

aleks said...

eh, nekam pa mora, mrakoba hudirjeva, presneto ;)

lepo bodi,
a.

VILINČEK said...

:)))) En topel objem še na tvojo stran v današnji dan. :)))

aleks said...

Lep dan!
Aleks

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.