bojno polje
I.
Dance funèbre apokalipse na bojnem polju.
Poblaznela koreografija nesmiselnih kretenj,
grmenje praznih koračnic topov.
Moški vonj vojne.
Votli blišč nemira kraljev.
Vlažne dlani,
groza, zaprta v očeh,
pogum na popolnih ustnicah,
potna telesa fantov,
ki umrejo na ukaz.
Materam v zaledju ledenijo duše.
Obledele fotografije
v družinskih kronikah
se brez besed odevajo v črno.
II.
Danes bojno polje spi,
ovito v molk morja.
Samo jaz stopam po njem.
Droben, temen, neviden,
prestrašen...
eden od njih.
Buden sanjam ubite ljubezni vojakov,
nikdar podarjene nasmehe in potopljene poljube
mrtvih kmetov na šahovnici miru.
Jok nikoli rojenih otrok odmeva v meni.
Čas je rdeče barve.
Med mojimi prsti polzijo kaplje krvi,
ko se dotaknem
zgodovine.
© Aleks 2007
23 comments:
nekoliko druga tema, a pesem prepoznatno tvoja.
všečno :-)
lp, bralec
Dragi Aleks!
Težka, a hkrati kako resnična pesem življenja sveta o katerem govoriš. Kako lahko bi vsi živeli v miru in ljubezni, saj je ta planet čisto dovolj velik za vsakega izmed nas. Ne, raje imajo govrico bomb in orožja.
Naj v tebi govori ljubezen!
Hvala ti za pesem!
Matevž
Zanimivo, kako težke vojne tematike si se lotil na ljubezenski način:))))
In da obnovim po spominu, jok nikoli rojenih otrok odmeva v meni, praviš...
kako zaboli ta stavek.
Težka baladna pesem.
Le zakaj Aleks piše tako temne pesmi?
Lepo, da si nazaj, lepo.
Pozdrav, neikka.
-@ bralec: malo popotniške inspiracije :)).
-@ dragi Matevž, res zaboli, kajne, ko pomisliš... vse tiste žrtve... in zakaj?
-@ draga Neikka, kaj pa nosijo v sebi mladi fantje drugega kot ljubezen?
Ah, ta fant je pa temen, temen, temen... temen do bolečine... včasih.
Hvala za komentarje!
In lep večer,
a.
Moram priznati, da sem malo pogrešala tvojo temo ;)))) Le na hitro sem preletela tvojo pesem (se vrnem zvečer) ker me čas preganja :))
Seveda pozdravljen, v kakršnih koli barvah že prihajaš :)))
Objem od Vilinčka! :)
Sem ravnokar nekaj razmišljala in bom ti to tudi spisala. Danes sem se prav razveselila, ko sem zagledala tvojo pesem na blogu. Pa ne gre le zate, kar nekaj pesnikov in pesnic obiskujem in ko jih dalj časa ne berem, mi nekaj manjka. Nekako smo se navezali en na drugega. Neko prijateljstvo na daljavo, čeprav smo si nevidni, nekaj na druži in povezuje, mogoče že tista notranja energija, čutenja...včasih smo si tudi opora, tolažba, veselje. Pričaramo si nasmeške, se kaj pošalimo med seboj. Ko se beremo, se tudi gradimo, dograjujemo, učimo drug od drugega. Med nami je neka energija, vsaj jaz čutim tako.
Ne vem kako ti sprejemaš ta svet, a zame je ena svetla stran življenja.
še en vilinski pozdrav :)))
meni je ta svet nekaj čisto posebnega in dragocenega...
in se veselim tvojega večernega povratka,
a.
Vse
...je tvoj objem.
Razpotje brez kažipotov.
Bojišče tvoje
svetlobe in moje
teme.
Igrišče mojih pijanih sanj
in tvojega treznega srca...
Morišče
belega
brezdomnega
hrepenenja...
(A.B.)
Asociacija na bojno polje druge sorte, ki ne pušča trupel(-la), le opustošenje nekje globoko pod kožo ...
Sicer pa - krasna pesem, drezajoča naravnost nekam tja, ker zdaj vlada omenjena zmeda. Lp, Alenka
...in kjer se včasih bijejo najtrše bitke, čeprav morda nevidne drugim očem.
vesel sem, da si se vrnila.
hvala, in vse dobro,
a.
Res, da je malo pozna ura, a ker sem obljubila... prišla na tvoje "bojno polje" Tvoje pesmice, so kar težko razumiljeve in te lahko nesejo na tisoč strani...zato jih vsakič kar nekajkrat preberem. In zanimivo je celo to, da vsakič dobim kakšen drug odgovor. Ali ima smisel to poglabljanje? Ne vem? Očitno me nekaj potegne, skrivnostni svet, ki me je že od nekdaj vabil vase.
Tale pesem bi nekako razdelila na več delov.
Zanimiv mi je prvi del. Pišeš o nekem kaousu, omenjaš celo apokalipso. Ampak, kot da je ta svet narejen, umeten. Le igra za publiko. Vojna, ki ne nosi smisla, sovražniki niso sovražniki... ni borbe, ni tistega ognja.
Torej teater...recimo :)
Hlad, ki se naseljuje v duše mater Le zakaj? Ljubezen umira? Zbledele fotografije, se brez besed odvajo v črno. To mi daje še dodatni motiv, da nekaj umira... energija, nek zagon, izziv???
Oprosti, pač moji pogledi in dojemanje sveta in mojega lastnega doživljanja ob branju tvoje poezije.
In zdaj drugi del. Bojno polje spi in ti kot zadnji bojevnik??? Ne vem, ampak preplašen, ker se čutiš, da si sam? Eden od njih?
Nekako se bojiš, da te potegnejo s seboj???
Spomini se budijo... buden sanjaš ljubezni ubitih vojakov?
Tale odstavek sem kar nekajkrat prebrala. Svet iluzij...ljubezen, ki je bila le iluzija. Nasmehi praznina? Vsak poljub le utopija...potopljen poljub "mrtev kmet" šahovnica miru. Kmet, ki igra stransko vlogo in ga lahko premikaš po želji. Mir?? Ali je mir res mir? Znova me nekako vleče na začetek... vse je igra.
Tukaj pa je naenkrat nek prelom.
Sedaj ti prevzemaš glavno vlogo.
Jok nikoli rojenih otrok odmeva v meni?
Tukaj me odnaša na dve strani. A če bi se navezovala na začetek. Lahko bi rojeval nove svetove...lahko bi bil zagon. Lahko bi bil? Ampak kako? Za trenutek se čutiš sam in izgubljen. Le kdo te razume?
Znova se vračaš nazaj. Kaplje krvi med tvojimi prsti? Rdeča barva...srčnost, ljubezen? Ne vem? Znova več pomenov. Lahko bi impretirala tudi takole. Zgodovina se je pisala, večni borec za tisto kar verjamem, za tisto kar je v meni, za tisto kar si želim biti, za tisto kar čutim.
Oprosti Aleks, ampak odnašalo me je v vse smeri, kot sem že spisala moj pogled in doživljanje... Kratek povzetek. Bojiš se umetnega sveta, da bi izginila vsa tista pristnost, izziv, tista moč, zagon. Bojiš se omrtvelosti, brezbarvni svet... žiliš si polnega živjenja, strasti, vseh iskric.. Si bojevnik, v kakršni koli barvi že... tvoj utrip je močan. A kaj če zaspi???
Čisto drugačen pogled... In ne dajaj si ga na srce...Le vilinska domišljija :)))
Lepo bodi in uživaj...
Čas je rdeče barve.
Med mojimi prsti polzijo kaplje krvi,
ko se dotaknem
zgodovine.
prečudovito. in kaj vse je ujeto. tako stkano, da spolzi, kjub navidez težki pesmi.
-@ vilinček: wow... to pa je analiza... sploh ne vem, kaj naj rečem, razen hvala. sem presenečen, kaj vse je mogoče izluščiti iz enega takega drobnega teksta... mojega... v zadregi pa itak da ful... da si se tako potrudila; in to za mojo pesem.
še enkrat hvala... in se beremo,
a.
-@ pucca, hvala za obisk in komentar tudi tebi! pridem kaj "naokrog", samo zdaj sem še takooooooooo popočitniško razpoložen :))).
lep dan vsem,
a.
vau, aleks. kakšen come-back!
ja,pesem je temna, težka, a mi je vseeno všeč.
dobrodošel nazaj :))
Polona, hvala! Čeprav bi se še kar potepal...
Lahko noč vsem,
a.
te kar strese...
poletni pozdrav,
v.
Hvala!
Pozdrav tudi tebi,
a.
Nekja soooooonca :) sem ti prišla vrniti nazaj. Hvala za energijo in žarke, ki si mi jih poslal na mojo stran. Res, da je vročina, ampak vedno prija :)))
Uživaj!
Vilinček! ;)))
danes sem pa res svetlo in sooooooončno razpoložen :)))). če rabi kdo še kakšen dodaten sončni žarek, naj se kar oglasi ;))).
lepo se imejte, vsi,
a.
Prišparaj ga za drugič ;)))
Ziher je ziher! Zase ali pa za koga drugega. Morda pa ga pridem celo jaz kdaj iskati? :)))
Nočko!
-@ Vilinček: ja, to bi bilo pa res fajn, da bi si lahko prihranili vsaj kakšen sončni žarek v sebi za temne dni (sploh zase; za druge, se mi zdi, se ga nekako vedno najde).
dobro jutro in lep dan vsem,
a.
včasih se stemni že zjutraj
(in potem čisto malo umreš)
Tudi vilinčki zardevamo :) In v mladosti smo imeli zaradi tega zelo veliki kompleks. ;)))
Lepo bodi in peživi krasen vikend!
Vilinček!
lep konec tedna... vsem,
a.
Post a Comment