unbeautiful madness

izmedju jave i sna

včasih moje besede strmijo vame obtožujoče
kot oči rablja tik pred koncem sveta
takrat jih sovražim
in se jih sramujem

moram jih skriti

odgriznem si jezik
in grem
in se zagrebem
v gluhem gozdu otrplih dreves

pesnik krvavih rok

brez kamna
brez križa
le sadeži na vejah
so čudno podobni obrazu v zrcalu

sonce je zdrknilo skozi črno luknjo v zidu

a pozaba ne zasuje spomina
gol stopam nazaj
drobci stekla pod prsti rdijo
vračanje vedno boli

(zapuščen vrtiljak v dežju vozi ob pesmi goslic v neznano)

sam sem
s srcem v grlu poslušam
pritajeni smeh v kotu sobe...
je moj?

© Aleks 2022

Datum objave: 11. 3. 2022